izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi
Sodbi sodišč prve in druge stopnje vsebujeta vse razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa se je tudi še posebej opredelilo glede že v pritožbi zatrjevane kršitve pravdnega postopka, da sodišče dokazov ni povzelo v zapisnik oziroma do pritožbene trditve, da je dokazna ocena o alibiju toženca v nasprotju z listinami v spisu.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - neogibnost pripora - milejši ukrepi - obdolženčeva pravica do molka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko sta sodišči ugotovili, da je pripor še vedno neogibno potreben za varnost ljudi, sta posredno odgovorili tudi na vprašanje, zakaj v tem primeru hišni pripor (199.a člen ZKP), ki se odredi le, kadar pripor ni neogibno potreben, ne pride v poštev in tega nista bili dolžni še posebej utemeljevati.
Obtoženčeva pravica do molka, ki mu jo zagotavljata ustava in zakon, ni bila kršena oziroma "uporabljena v njegovo škodo", s tem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so zaradi obtoženčevega zanikanja kaznivega dejanja njegovi dobavitelji, ki so še vedno na prostosti, ostali neodkriti. S tem je sodišče želelo zgolj poudariti, da je, kljub takšnem načinu obtoženčeve obrambe, še vedno izkazana tudi ena od okoliščin, pomembnih za podaljšanje pripora.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 395, 395/1.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - predlog za odreditev pripora - pritožba zoper sklep o priporu - obseg preizkusa pritožbenih trditev
Ker se za oceno dokazov o obstoju utemeljenega suma (2. odstavek 202. člena ZKP) ne zahtevajo tako visoki standardi, kot se to zahteva za obrazložitev sodbe (7. odstavek 364. člena ZKP), ni mogoče enačiti obrazložitve obstoja utemeljenega suma z obrazložitvijo gotovosti v sodbi, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Sodišče je vezano na predlog za odreditev pripora (1. odstavek 202. člena ZKP), ni pa vezano na razloge, ki jih državni tožilec navaja za utemeljitev tega predloga oziroma je na te podatke (dokaze) vezano le toliko, da na podlagi njih presoja, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje ali ne in ali iz njih izhaja kateri od razlogov za pripor. Sodišče je torej tisto, ki samo neodvisno ugotavlja obstoj utemeljenega suma, svoje zaključke, temelječe na konkretnih okoliščinah, pa mora utemeljiti v sklepu.
Nepotrebno ponavljanje s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih okoliščin v odločbi pritožbenega sodišča ni potrebno, še toliko bolj pa izostanek tega ne pomeni kršitve iz 1. odstavka 395. člena ZKP.
ZS člen 58. ZSR člen 16.ZPP člen 180, 180/2, 367, 367/2, 377. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186.
pridobitev stanovanjske pravice - trajno prenehanje uporabe stanovanja - stanovanjska pravica zakonca - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - stanovanjska pravica na prejšnjem stanovanju - pridobljene pravice - zakup vojaškega stanovanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Toženka se kljub odločbi z dne 4.9.1991 ni skupaj z možem izselila iz garsonjere, pač pa je ostala v njej in jo določen čas vsaj do decembra 1991, ko je garsonjero oddala v podnajem, še uporabljala. Zato je na podlagi 16. člena ZSR na garsonjeri pridobila stanovanjsko pravico (ob pogoju, da jo je pred tem imel njen mož). Pri stanovanjskih sporih ob prehodu v novo stanovanjsko ureditev so namreč pravno pomembne tiste okoliščine, ki so obstajale ob uveljavitvi novega SZ, torej 19.10.1991. Kdor je takrat imel položaj imetnika stanovanjske pravice, ga zaradi kasnejšega ravnanja ni mogel izgubiti po določbah prej veljavnega ZSR. Ravnanje, ki ga toženki očitata obe sodišči, pa je prav njena oddaja garsonjere v podnajem in prenehanje uporabe garsonjere šele v decembru 1991.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZDR člen 184, 184/1.ZOR člen 23, 170, 171.OZ člen 1, 1/2.
povzročitev škode - škoda v zvezi z delom kot pravni standard - odgovornost za drugega - odgovorna oseba - šikaniranje na delovnem mestu - lex specialis
Pravni standard "škode v zvezi z delom" je treba razlagati tako, da gre zanjo tudi v primerih, ko nastane zato, ker nadrejeni grdo ravna z delavcem na delovnem mestu, očitajoč mu slabo delo, nesposobnost, neupravičeno odsotnost ipd.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21979
URS člen 23.KZ člen 212, 212/1-3, 250, 250/3.ZC člen 1, 3.ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dvom v nepristranskost sodišča - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - ček - kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - posebno predrzen način - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 1. odstavka 395. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče, če se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, te razloge ponavljati, pač pa zadošča, da se nanje sklicuje. Bistvo je, da mora navedbe pritožbe presoditi. Če tega glede navedb o odločilnih dejstvih ne stori, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Ni mogoče zatrjevati, da je bilo sodišče pristransko, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe, saj utemeljenost le-teh sodišče presoja v skladu z merili, ki se nanašajo na relevantnost in verjetnost predlaganih dokazov. Pri tem je odločilnega pomena vsebina dokaza(ov) in pomembnost dejstva(ev), ki se z njim dokazuje(jo), ne pa število predlaganih dokazov, ki jih je sodišče na predlog strank sprejelo ali zavrnilo. Le po tem merilu je torej mogoče presojati, ali je bilo sodišče v tolikšni meri nedovzetno, v konkretnem primeru do dokaznih predlogov obrambe, da bi bilo mogoče njegovo ravnanje opredeliti kot pristransko.
Kaznivo dejanje po 3. odstavku 250. člena KZ je dokončano, ko storilec, ki ni upravičeni imetnik, takšen čekovni blanket podpiše in v njem napiše znesek nepogojnega nakazila, ki naj se izplača iz trasantovega kritja. Ostale rubrike, ki jih v današnjem poslovanju praviloma izpolni upravičenec, pa so pomembne za unovčitev čeka pri banki, ki bi ga brez teh sestavin zavrnila. V vsakem primeru je torej to dejanje dokončano že z izdelavo krivega vrednostnega papirja ali s predrugačenjem pravega z namenom, da se uporabi kot pravi; ni torej potrebno, da bi tak storilec tudi dal ček v uporabo.
Tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci (ne glede kaj ti počnejo), je tatvina, storjena na posebno predrzen način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21980
KZ člen 17, 22, 22/1, 127, 127/1.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - krivda - eventualni naklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Za poskus kaznivega dejanja umora zadostuje tudi krivdna oblika eventualnega naklepa.
podlaga za denacionalizacijo - napake volje - sila, grožnja ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - sklenitev darilne pogodbe - ugotavljanje splošnih družbenih razmer
Za obstoj podlage iz 5. člena ZDen ne zadostuje le ugotovitev o tedanjih splošnih družbenih razmerah. Ugotovljene morajo biti tudi take okoliščine pri sklepanju konkretnega pravnega posla, ki pomenijo silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Ker v obravnavani zadevi take okoliščine pri sklepanju darilne pogodbe z dne 26.6.1962 niso bile ugotovljene, je zahteva za denacionalizacijo neutemeljena.
ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 420, 420/2, 421, 421/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe - napoved pritožbe pred razglasitvijo sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napoved pritožbe mora biti podana izrecno in to po razglašeni sodbi. Najave pritožbe za primer neugodne sodbe pred njenim izrekom ni mogoče šteti kot napovedi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za odpravo pripora
Ker sodišči prve in druge stopnje z izpodbijanima odločbama nista odločali niti o odreditvi niti o podaljšanju pripora, pač pa o predlogu obrambe, da naj se obtoženec izpusti na prostost, zoper takšno odločitev glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti obsojeni ponuja lastno presojo odločilnih dejstev, ki pa se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni sodbi. Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonska podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 340, 340/1-1.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje obremenilnih prič - načelo kontradiktornosti
Posredna izvedba dokaza (npr. branje zapisnika o izpovedbi priče) ne sme poseči v obdolženčevo pravico, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilne priče.
Sodišče je na glavni obravnavi v skladu z določbo 1. točke 1.
odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o izpovedbi priče, ki je edini in ključni obremenilni dokaz, na katerem temelji obsodilna sodba in je tudi v popolnem nasprotju z obsojenčevim zagovorom, obsojenec pa je pred tem ni imel možnosti zaslišati. Kršitev obsojenčevih pravic do obrambe je v konkretnem primeru takšne narave, da je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izpodbijani pravnomočni sodbi ni trditve, da je ohranjen tonski zapis klica, ampak le, da je njegova vsebina ohranjena zgolj na podlagi vsebine informacije, ki jo je zaradi intervencije Policijski postaji K. posredoval operacijsko komunikacijski center. Zato ne drži trditev v zahtevi, da je višje sodišče v nasprotju s spisovnimi podatki navedlo, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ohranjen zapis klica na Policijski postaji K., tako da tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.