Orožje je mogoče zaupati samo osebi, ki je zaradi okoliščin, v katerih živi, primerna za posest orožja in ki orožja v nobenem primeru ne bi zlorabila. Tožnik je zaradi svojega ravnanja izgubil zaupanje, da bo orožje uporabljal premišljeno in odgovorno in mu je zato treba orožje odvzeti.
dovoljenje za nabavo orožja - izpolnjevanje pogojev - odvzem orožja - obsodba za kaznivo dejanje zoper življenje in telo
Že samo kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, za katero je bil tožnik pravnomočno obsojen, je takšne narave, ki dela tožnika neprimernega za posest in nošenje orožja.
sprejem v državljanstvo - vloga - pravna podlaga - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Če stranka v vlogi, s katero prosi za sprejem v državljanstvo RS, ne navede pravne podlage, odloči upravni organ z uporabo vseh materialnih določb, ki se nanašajo na sprejem v državljanstvo.
URS člen 20.ZKP člen 201, 201/1, 202, 202/2, 207, 207/2, 420, 420/2.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravnomočna obtožnica izkazuje obstoj utemeljenega suma, zato je v tej fazi postopka sklicevanje sklepa o podaljšanju pripora na izkazanost utemeljenega suma v obtožnici povsem upravičeno in zadostno.
Zagovornikove navedbe, da bi moralo sodišče ob podaljšanju pripora po pravnomočnosti obtožnice ocenjevati na glavnih obravnavah izvedene dokaze, niso utemeljene, saj se dolžnost preizkusa in ocene dokazov po določbah ZKP zahteva šele v sodbi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med obtožbo in izrekom sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je izrek pravnomočne sodbe sam s seboj v nasprotju, vložnik zahteve nakazuje na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Navedeno kršitev pa vidi v tem, da se obtožba in izrek sodbe "po zneskih ne ujemata". V takšnih primerih ne gre za kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371.
člena ZKP, saj je o njej mogoče govoriti samo, kadar je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju. Praviloma je to v primerih, ko si določena v njem navedena odločilna dejstva nasprotujejo ali se celo izključujejo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti ne pove, katere so tiste listine, ki bi morale biti po njegovem mnenju izločene in prav tako tudi ne pojasni, zakaj meni, da mu ni bila zagotovljena obramba v smislu 29. člena URS. Vrhovno sodišče zato zahteve v tem delu ni preizkusilo, saj se po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik zahteve sklicuje oziroma ki so konkretizirane in obrazložene.
ZGD člen 258, 258/2, 449, 449/1.ZOR člen 154, 154/1, 436, 440.
cesija - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - poslovodja (direktor) družbe - odškodninska odgovornost poslovodje v razmerju do družbe - malomarno opravljanje poslovodstvenih nalog - primanjkljaj kot škoda
Glede samega nastanka toženkine obveznosti ima ta spor vsebino odškodninskega spora družbe z omejeno odgovornostjo proti svojemu poslovodji (direktorju) zaradi njegovega malomarnega opravljanja poslovodskih nalog. Pravna podlaga spora je v določbah 1. odstavka 449. člena ZGD, 2. odstavka 258. člena ZGD in 1. odstavka 154. člena ZOR. Toženka je z žiro računa gospodarske družbe v zadnjem letu pred stečajem dvignila večje gotovinske zneske, njihova poraba za potrebe družbe pa je z blagajniško dokumentacijo dokazana le približno do polovice. Po lastni izpovedbi je toženka poslovodstvene naloge v tem obdobju opravljala malomarno. Ob uvedbi stečaja v blagajni družbe ni bilo denarja, zato ugotovljeni primanjkljaj predstavlja škodo.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - izključitev protipravnosti - varstvo upravičenih koristi
Kdaj je ob pogojih določbe 3. odstavka 169. člena KZ izključena protipravnost, ugotavlja sodišče v vsakem posameznem primeru, če se storilec sklicuje na eno od v tej določbi navedenih okoliščin.
Protipravnost lahko izključuje (3. odstavek 169. člena KZ) tudi uporaba ostrih izjav, ki jih bralec razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost oziroma osebne lastnosti druge osebe, ki pomeni podcenjevanje, sramotitev, prezir in ostale oblike negativne sodbe.
načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna sredstva - interes za vložitev pravnega sredstva
Vložnik zahteve s sklicevanjem na neupoštevanje določbe 2. odstavka 355. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje ugotoviti, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, izraža zgolj dvome v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, tega razloga pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav zakon izrecno o tem ne govori, iz narave in namena pravnih sredstev (rednih in izrednih) izhaja, da sme stranka izpodbijati odločbo, če ima za to konkreten interes; ta je podan, kadar je z nezakonito ali nepravilno odločbo kršena strankina pravica ali njen pravni interes in zato s pravnim sredstvom želi doseči, da se škoda, ki je s takšno odločbo nastala, odpravi.
smrt denacionalizacijskega upravičenca - dedovanje denacionalizacijskega premoženja - uvedba dedovanja - aktivna legitimacija za denacionalizacijski predlog
Vprašanja, kdo verjetno izkaže pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu, ni mogoče pravilno rešiti brez upoštevanja posebnih pravil dedovanja denacionaliziranega premoženja.
Glede denacionaliziranega premoženja se dedovanje ne uvede s trenutkom smrti upravičenca kot zapustnika, temveč z dnem pravnomočne odločbe o dedovanju.
oškodovanec - odvzem premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila borzno posredniška družba dolžna povrniti gospodarskemu podjetju vrednost kuponov, ki jih je obsojenec vnovčil, in je to tudi storila, je bila borzno posredniška družba s kaznivim dejanjem zatajitve po 5. odstavku 215. člena KZ, ki ga je storil obsojenec, oškodovana in je bila torej upravičena podati predlog za kazenski pregon zoper njega.
Ker je zaradi povrnitve škode že tekel pravdni postopek pri okrajnem sodišču, ni bilo podlage, da bi sodišče v kazenskem postopku prisodilo oškodovani borzno posredniški družbi odškodnino, prav tako pa tudi ni bilo podlage za odločitev o odvzemu premoženjske koristi.
ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1. Zakon o zdravstvenem varstvu (1980) člen 102, 104.ZZDej člen 45, 47.
pojasnilna dolžnost - odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - strokovna (medicinska) napaka
Opustitev rentgenskega slikanja po operaciji hrbtenice in nastopu visoke vročine predstavlja kršitev dolžne profesionalne skrbnosti operaterja, ki bi kot dober strokovnjak moral upoštevati tudi možnost redkejših, vendar znanih zapletov po operaciji hrbtenice - konkretno discitisa oziroma vnetja medvretenčnega prostora zaradi vnosa bakterije med operacijo.
Zdravnik je tožnico seznanil, da bo operacija na hrbtenici izvedena na enem, izjemoma na dveh nivojih, dejansko pa jo je izvedel na treh nivojih. Tožnica na tak obseg operacije, ki je povezan tudi z večjimi tveganji, ne bi privolila. Ugotovitev o večjem obsegu operacije od dogovorjenega zadostuje za opredelitev o kršitvi pojasnilne dolžnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica navaja, da je zmotna ugotovitev sodišč glede okoliščine, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom, ker je po njenem mnenju prišlo pri delitvi dobička do opravičljive napake, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
denacionalizacijski postopek - dedovanje vrnjenega premoženja - zaščitena kmetija
Ker se po 2. odstavku 74. člena ZDen za dedovanje vrnjenega premoženja uporablja ZD oz. ZDKG, je treba tudi za v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje predhodno po 4.
členu ZDKG ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje po 2. členu ZDKG. To pa se presoja po stanju zemljišč ob vračanju in ne po stanju zemljišč ob podržavljenju.
priznanje azila - pogoji za priznanje - strah pred preganjanjem
Tožnikov zatrjevani strah pred preganjanjem, ker se med vojno ni pridružil OVK in zaradi tega, ker se ni odzval vpoklicu v srbsko vojsko leta 1998, ni utemeljen v smislu izpolnjevanja pogojev iz 2. in 3. člena ZAzil.
Vročitev odločbe delavki doma upokojencev, v katerem je stranka kot oskrbovanka, se ne šteje za osebno vročitev po ZUP/86. Kot dokaz za osebno vročitev se tudi ne more šteti izjava tožničinega sina, o kateri je uradna oseba napravila uradni zaznamek. Rok za pritožbo začne stranki teči od vročitve odločbe njej oz. pooblaščencu.