pogoji za priznanje azila - strah pred preganjanjem - zavrnitev azila
Glede na tožnikov pritožbeni ugovor, da je namreč leta 1998 dezertiral iz OVK, kar ga še vedno uvršča v skupino oseb, za katere vrnitev na Kosovo ni varna, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno tudi stališče, da tožnikov strah pred preganjanjem, utemeljen glede na razmere in stanje v ZR Jugoslaviji leta 1998, ne more biti že razlog za priznanje azila v letu 2003.
ZLPP člen 3, 47, 47/3. ZUS člen 76. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 54.
prvo soglasje - zunanji lastnik sestavljene oblike podjetja - presoja ustanoviteljstva - vpis v sodni register
Za presojo, ali je tožeča stranka ustanoviteljica sestavljene oblike organiziranja, ni pomembna pogodba, temveč vpis sestavljene oblike, organiziranja v sodni register.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 25, 25/3-3.
ugotavljanje državljanstva - domneva nelojalnosti - upravni postopek - seznanitev stranke z ugotovljenimi dejstvi - bistvena kršitev določb postopka
Ker upravni organ prve stopnje tožnika ni seznanil, da je na podlagi ugotovitev o obstoju nemške narodnosti in bivanja v tujini njegove pravne prednice podana tudi tretja okoliščina - njena nelojalnost, so bile bistveno kršene določbe postopka.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1.ZMZPP člen 96 - 101.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja pred sodiščem - vročitev ugovora zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbo šele s sklepom
Kontradiktornost v postopku mora biti zagotovljena tudi v postopku ugovora proti odločitvi o priznanju tuje sodne odločbe (4. člen ZNP, 8 točka drugega odstavka 339. člena ZPP, prvi odstavek 354. člena ZPP, 96. do 101. člen ZMZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek, ki se nanaša na denarni znesek
Med zahtevke, ki se nanašajo na denarni zahtevek (ZPP sicer govori le o zahtevku, ki se ne nanaša na denarni znesek, vendar to pomeni, da je v tem pogledu, t.j. v pogledu /ne/nanašanja na denarni znesek njegovo edino logično nasprotje zahtevek, ki se nanaša na denarni znesek), ne sodijo zgolj tisti, s katerimi tožnik zahteva plačilo (torej dajatveni denarni zahtevki), marveč tudi oni, s katerimi se neposredno odloča o usodi denarne terjatve, čeprav procesno niso izraženi v dajatveni obliki.
Tožnika sta zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne in zastavno-posojilne pogodbe le glede določenega zneska in obresti, ki predstavljajo dolg prvega tožnika ter posledično ugotovitev njegovega denarnega (tako glavničnega kot obrestnega) dolga tožencu. Drugi zahtevek se tako neposredno nanaša na denarni znesek, prvi zahtevek pa je glede drugega zgolj prejudicialni in zato predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP). Njegov smisel in pomen se je tu v celoti izčrpal v zahtevku za ugotovitev obsega denarnega zneska dolga prvega tožnika. Drugi zahtevek predstavlja tako pravno logično izpeljavo prvega. In ker revizija zoper drugi zahtevek ni dovoljena, ne more biti dovoljena niti zoper prvi (prejudicialni) zahtevek.
ZZZDR člen 102, 123, 123/1, 129.URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 29, 29/1a.
zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživnina za polnoletnega otroka
Pravilno je stališče, da je po otrokovi polnoletnosti nujno relativizirana zahteva, po kateri bi se preživninski zavezanec moral v korist otroka odrekati in omejevati pri svojih potrebah. Vendar je treba poudariti: relativizirana, ne pa tudi zgrešena, torej v celoti materialnopravno zmotna. Starši vendarle morajo storiti vse, kar je od njih mogoče razumno pričakovati, da polnoletnemu otroku omogočijo pridobiti tako izobrazbo, ki bo skladna z otrokovo nadarjenostjo in z njegovimi umskimi in telesnimi sposobnostmi (to skladnost kažejo rezultati šolanja, ki mora po jasni zahtevi prvega odstavka 123.
razrešitev funkcionarja - razlogi za prenehanje funkcije
Ravnanje v nasprotju s predpisi - razporejanje delavca na delovno mesto, za katero nima zahtevane strokovne izobrazbe, je razlog za prenehanje funkcije vodje državnega tožilstva.
Tožnik je zahteval povrnitev škode, ki mu je nastala kot potniku v vlaku, ker je neznanec v levo stran vlaka vrgel večji kamen, ki je prebil okensko steklo in tožnika zadel v glavo. Tak (konkreten)
dejanski stan napotuje na določbe v času škodnega dogodka uporabljenega Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74 in 17/90), ki je kot specialni predpis izključeval druge predpise.
Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem nižjih sodišč, da prevozniku (prvi toženi stranki) "ni mogoče očitati nobenega nedopustnega ravnanja". Kajti zahtevati od železnice, da zagotovi varnost potnikov tudi pred takimi dogodki (oz. v primeru takih dogodkov) bi presegala standard "potrebnega prizadevanja, upoštevajoč posebnosti primera".
odškodnina za negmotno škodo - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - obseg škode - nova škoda - pravnomočnost sodbe - razsojena stvar - res iudicata
Tožnica uveljavlja odškodnino za objektivno isto škodo, izvirajočo iz istega škodnega dogodka od iste stranke, ki ji je bilo plačilo odškodnine za to škodo s pravnomočno sodbo že naloženo. Zaradi vezanosti na prejšnjo sodbo sodišče ne more o takem zahtevku ponovno odločati, gre za že razsojeno stvar (res iudicata).
Predlagateljice postopka so dedinje pokojnega I.P., ki mu je bila razveljavljena kazen zaplembe premoženja ter zato v položaju, ko je po naravi pravnega razmerja o predlogu mogoče odločiti zgolj na enak način. Njihov položaj bi zato ustrezal položaju enotnih sospornic v pravdnem postopku.
Ker je prva revidentka s pritožbo izpodbijala le višino odškodnine za osem stanovanj v poslovno stanovanjski stavbi ne pa tudi vrnitve zaplenjenega premoženja v tej, (odškodninski) obliki, je sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je odločeno, da se za stanovanja plača odškodnina, da se torej ta nepremičnina ne vrne v naravi, postal pravnomočen zaradi izteka pritožbenega roka (ker pač zoper njega ni bilo pritožbe). Glede na tak obseg pritožbenega izpodbijanja zato pritožba S. P. ni mogla delovati v korist druge revidentke. Čim je tako, pa revizija te udeleženke ni dovoljena.
zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu sodišča - razlogi smotrnosti - bivališče dedičev izven kraja sedeža pristojnega sodišča
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa morebitno napačno delo sodišča. Za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča imajo namreč udeleženci sodnih postopkov na razpolago pravna sredstva in nadzorstveno pritožbo.
Razlogi, ki bi lahko bili upoštevani, so le trditve, da noben od dedičev ni iz Maribora, kjer je v teku zapuščinski postopek. Vendar pa je bil v zapuščinskem postopku že izdan sklep o dedovanju, proti njemu pa so bila vložena pravna sredstva. O njih bo, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZD, odločilo sodišče, ki je izdalo sklep o dedovanju. Če to ne bo mogoče, pa bo spis predložen pritožbenemu sodišču. V tej fazi postopka določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zato prav gotovo ne bi bila niti smotrna niti ekonomična.
Zaradi kupa južnega snega kot nepričakovane ovire na koncu smučišča je podana odškodninska odgovornost upravljalca smučišča, ki ni zadosti poskrbel za varnost smučarjev z rednim vzdrževanjem smučišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je dolžnica zaposlena na izvršilnem oddelku stvarno in krajevno pristojnega sodišča, lahko vzbudila dvom v nepristranost odločanja.
ZPP člen 5, 7, 115, 115/1, 190, 190/1, 286, 286/1, 337, 337/1, 436, 436/3. ZIP člen 21, 35, 35/2, 38, 38/2, 51, 51/1, 55, 55a, 55a/2.ZOR člen 436, 1065.URS člen 22.
izvršba na podlagi verodostojne listine - preložitev naroka - načelo kontradiktornosti - kreditna pogodba - cesija - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - presoja utemeljenosti sklepa o izvršbi - navajanje dejstev - odstop terjatve med pravdo - procesna legitimacija - stvarna legitimacija - možnost izjaviti se o navedbah
V pravdnem postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ugotavlja sodišče utemeljenost sklepa o izvršbi. Zato lahko presoja samo dejstva, navedena v ugovoru in kasneje nastala dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev.
Ni kršeno načelo kontradiktornosti, če lahko stranka, ki izkaže, da ustreznih navedb in dokazov brez svoje krivde ni mogla podati na naroku za glavno obravnavo, to stori v pritožbi.
Namen priznanja tuje sodne odločbe je v njenem učinkovanju na teritoriju RS. Uporaba tuje sodne odločbe zgolj v dokazne namene v drugem postopku ne more služiti kot podlaga za postopek priznanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sodišča
Tožeča stranka vidi navedeni "drugi tehtni razlog" v citiranem zapisu izjave predsednice krajevno pristojnega sodišča o poteku postopka, ki naj bi zaradi nasprotja z resničnim stanjem stvari odvzela zaupanje v nepristranskost sojenja. Vendar pa je Okrajno sodišče v Radovljici v svoji vlogi z dne 11.6.2003 pojasnilo, da je sodišče objavilo preklic izjave v časopisu. Gre torej za očitno pomoten zapis ali za obstoj nesporazuma pri razumevanju izjave predsednice sodišča, to pa na sam potek postopka ne more in ne sme vplivati.
ZIZ člen 15, 166, 166/1.ZPP člen 22, 24, 24/1, 25.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - izvršba na nepremičnine - izključna krajevna pristojnosti
Izvršilno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno in ne samo na dolžnikov ugovor (15. člen ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZPP). Vendar pa se izvršilno sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi. Po izdaji sklepa o izvršbi je odklonitev izključne krajevne pristojnosti možna le, če je krajevno nepristojnost sodišča dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi.