pridobitev stanovanjske pravice - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizona (stanovanjskega organa JLA) - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - obstoj veljavne pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob odsotnosti veljavne odločbe o dodelitvi stanovanja je pravilen zaključek, da toženka po določbah tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih ni pridobila stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Pridobiti pa je niti ne bi mogla, saj je že imela stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35. Po 12. členu ZSR bi bila pridobitev stanovanjske pravice še na enem stanovanju nezakonita. Končni zaključek je, da toženka uporablja sporno stanovanja nezakonito, brez veljavne pravne podlage, zato je utemeljena odločitev o izpraznitvi stanovanja.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastniškega dela nepremičnine - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku - razvezana zakonca - bivanje otrok solastnika v nepremičnini - preživnina
Toženkin pravni naslov (odločba nepravdnega sodišča) za uporabo tožnikovega solastninskega deleža ni hkrati tudi podlaga za brezplačno uporabo solastnega stanovanja. Pri odločanju o uporabnini je lahko pravno pomembno dejstvo, da stanovanje uporabljata skupaj s toženko še skupna otroka pravdnih strank, za katera tožnik plačuje preživnino.
ZKP člen 53, 53/3, 371, 371/1-5, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po spremembi opisa in pravne opredelitve kaznivega dejanja je okrožna državna tožilka umaknila obtožni predlog, ker se tako spremenjeno kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo. V tem primeru se je oškodovančeva v zakonskem roku treh mesecev (1. odstavek 52. člena ZKP) podana kazenska ovadba štela za pravočasno vloženo zasebno tožbo.
Upravičeni tožilec nikdar ne more prevzeti in nadaljevati postopka, ki ga je uvedel neupravičeni tožilec.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 67, 67/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - pravica do zagovornika
Pravica do obrambe z zagovornikom (pravica do formalne obrambe) je po Ustavi razglašena za eno temeljnih pravic, pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, pa eno jamstev, ki jih daje Ustava obdolžencu v kazenskem postopku, zato da mu zagotovi uresničevanje drugih ustavnih pravic, na prvem mestu pravico do poštenega sojenja (2. alineja 29. člena Ustave).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 8, 8/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - opustitev ovadbe
Sprejemanje literature "Matjažev glas" in njeno razširjanje ne predstavlja podpiranja skupin, ki bi delovale proti državi, saj ni navedeno, kakšna je bila vsebina te literature, še manj pa, kaj naj bi vsebina te literature pomenila v zvezi z opredelitvijo obsojencev glede protidržavnega delovanja, ki se jim očita. Zato tudi ni podano kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD je storil, kdor je vedel za pripravljanje ali izvrševanje kakšnega kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona, pa o tem ni obvestil državnih organov. Obsojenec tega, da je prejel en izvod "Matjaževega glasu", ni bil dolžan prijaviti, saj to ni pomenilo storitve kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD.
davek od osebnih prejemkov - posamezni bruto prejemek
Ker pojem "posamezni bruto prejemek" ni definiran, ni mogoče pod tem pojmom šteti vse prejemke, ki jih naročnik storitve izplača za opravljene storitve isti osebi.
Določba drugega odstavka 707. člena ZOR širi krog zavezancev za plačilo licenčnine s pridobitelja licence še na pridobitelja podlicence. Določba predstavlja posebno ureditev, ki odstopa od splošne ureditve po prvem odstavku. S tem, da je navedena določba razširila krog zavezancev za plačilo licenčnine (samo) na pridobitelja podlicence, res ni izključila morebitnih zahtevkov, ki jih ima dajalec licence do katerekoli druge osebe; s pogojem, da obstaja druga materialnopravna podlaga za zahtevek do takšne osebe. Takšne materialnopravne podlage pa tožbene navedbe ne podpirajo.
ZIZ člen 15, 24, 34, 35, 35/1.ZPP člen 17, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika
Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.
ugotovitev neobstoja pravice do ločenega poplačila terjatve - nastanek pooblastila za zastopanje družbe
Pooblastilo za zastopanje družbe nastane že s tem, ko pristojni organ družbe sprejme ustrezen sklep o imenovanju na funkcijo, zaradi katere je oseba po pravilih (statutu oziroma pogodbi o ustanovitvi) kapitalske družbe pooblaščena (upravičena) tudi zastopati to družbo.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - potrebe preživninskega upravičenca - možnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine
Presoja pravilne porazdelitve bremena preživljanja otrok med njuna starša.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravni učinki sodne odločbe, ki je razveljavila določilo kolektivne pogodbe in ni bila objavljena
S sodbo delovnega in socialnega sodišča se je poseglo v pravice nedoločenega kroga oseb, saj je bila razveljavljena splošna in abstraktna norma 2. odstavka 17. člena SKPGD, ki navzven povzroča pravne učinke. Zato jo je po vsebini šteti za predpis, in bi morala biti objavljena v uradnem glasilu, kot to za predpise zahteva 154. člen Ustave RS. Šele z objavo bi postala pravno učinkovita in veljavna ter bi se smela uporabljati.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast
Ker opis ravnanja, ki se očita obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve, ni podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Samo okoliščina, da gre za sodišči z istim sedežem, ki sta tudi locirani v isti stavbi, ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja tožničine matere mogla biti ogrožena nepristranskost sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - predhodno soglasje Vlade RS
Predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.
povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - ugotovitev obsega poslovanja pred škodnim dogodkom - pravni standard
Ker predstavlja izgubljeni dobiček razliko pred tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi dohodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, je pravo izhodišče za njegovo ugotavljanje obseg poslovanja, o katerem sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Ob dejstvu, da je tožnik avtoprevoznik, pomeni to obseg opravljanja avtoprevozništva v preteklih obdobjih. Za to obdobje je treba ugotoviti obseg prihodkov od poslovanja, zmanjšan za davek na dodano vrednost. Od prihodkov je treba odšteti odhodke, vendar le tiste, ki spadajo v kategorijo t.i. variabilnih stroškov.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - obstoj izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - res iudicata - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost družbenikov - pravni interes za tožbo zoper družbenike izbrisane družbe - zavrženje tožbe - pravno mnenje
Univerzalno pravno nasledstvo ima za posledico tudi učinkovanje pravnomočne sodbe na univerzalne naslednike, kar pomeni, da gre v tem primeru za že razsojeno zadevo.