pridobitev stanovanjske pravice - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizona (stanovanjskega organa JLA) - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - obstoj veljavne pravne podlage - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob odsotnosti veljavne odločbe o dodelitvi stanovanja je pravilen zaključek, da toženka po določbah tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih ni pridobila stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Pridobiti pa je niti ne bi mogla, saj je že imela stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35. Po 12. členu ZSR bi bila pridobitev stanovanjske pravice še na enem stanovanju nezakonita. Končni zaključek je, da toženka uporablja sporno stanovanja nezakonito, brez veljavne pravne podlage, zato je utemeljena odločitev o izpraznitvi stanovanja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo
Prvi kazenskopravni predpis, ki je določil kaznivo dejanje v zvezi s prehodom državne meje, je bil Kazenski zakonik iz leta 1951. Sodišče je zato z obsodbo J.W. za navedena dejanja, ki naj bi bila storjena v letu 1946, ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti in ga obsodilo za dejanja, ki po zakonu niso bila kazniva dejanja.
Kaznivo dejanje zoper narod in državo po 3. členu ZKLD mora v svojem opisu vsebovati dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je bil cilj inkriminiranega ravnanja obsojencev takšen, kot ga določa vsebina 2. člena ZKLD.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 67, 67/2, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki - pravica do zagovornika
Pravica do obrambe z zagovornikom (pravica do formalne obrambe) je po Ustavi razglašena za eno temeljnih pravic, pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, pa eno jamstev, ki jih daje Ustava obdolžencu v kazenskem postopku, zato da mu zagotovi uresničevanje drugih ustavnih pravic, na prvem mestu pravico do poštenega sojenja (2. alineja 29. člena Ustave).
ZOR člen 195, 195/1, 195/2, 360, 376, 376/1, 376/2, 388, 392, 392/1, 392/3.
gmotna škoda - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - trajno povečane potrebe - uničene možnosti za razvoj - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda
Tudi za odškodninske zahtevke za povrnitev premoženjske škode v primeru telesnih poškodb in prizadetega zdravja iz 195. člena ZOR, ko se uveljavlja pretekla in bodoča škoda zaradi trajno povečanih potreb bodisi v obliki rente bodisi s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje, veljajo določbe o zastaranju terjatev, predvsem določbe 376. člena ZOR.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. To je takrat, ko je tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano in dokončno ter ko so znane tožnikove bodoče trajno povečane potrebe, ki bodo glede na normalni tek stvari v bodoče gotovo nastajale.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastniškega dela nepremičnine - določitev imetnika pravice uporabe v nepravdnem postopku - razvezana zakonca - bivanje otrok solastnika v nepremičnini - preživnina
Toženkin pravni naslov (odločba nepravdnega sodišča) za uporabo tožnikovega solastninskega deleža ni hkrati tudi podlaga za brezplačno uporabo solastnega stanovanja. Pri odločanju o uporabnini je lahko pravno pomembno dejstvo, da stanovanje uporabljata skupaj s toženko še skupna otroka pravdnih strank, za katera tožnik plačuje preživnino.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - obstoj izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - res iudicata - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost družbenikov - pravni interes za tožbo zoper družbenike izbrisane družbe - zavrženje tožbe - pravno mnenje
Univerzalno pravno nasledstvo ima za posledico tudi učinkovanje pravnomočne sodbe na univerzalne naslednike, kar pomeni, da gre v tem primeru za že razsojeno zadevo.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - uradni preizkus pritožbenega sodišča - razlaga zakona
Uradni preizkus ugovornih razlogov na pritožbeni stopnji je tudi pred uveljavitvijo novele ZIZ-A zajemal ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da predložena listina ni izvršilni naslov.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravni učinki sodne odločbe, ki je razveljavila določilo kolektivne pogodbe in ni bila objavljena
S sodbo delovnega in socialnega sodišča se je poseglo v pravice nedoločenega kroga oseb, saj je bila razveljavljena splošna in abstraktna norma 2. odstavka 17. člena SKPGD, ki navzven povzroča pravne učinke. Zato jo je po vsebini šteti za predpis, in bi morala biti objavljena v uradnem glasilu, kot to za predpise zahteva 154. člen Ustave RS. Šele z objavo bi postala pravno učinkovita in veljavna ter bi se smela uporabljati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do vložitve revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Revizija deloma ni dovoljena, ker je vrednost spornega predmeta prenizka, deloma, ker jo je vložila stranka, ki nima opravljenega državnega pravniškega izpita.
ZIZ člen 15, 24, 34, 35, 35/1.ZPP člen 17, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika - novo sredstvo izvršbe
Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.
Kadar upnik predlaga več sredstev izvršbe, pa je med njimi tudi izvršba na nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Upravljalec hotela, ki z vrvico pred recepcijo onemogoči vstop v hotel, mora s skrbnostjo dobrega strokovnjaka vabljenemu gostu označiti rezervni dostop. Če tega ne stori, odgovarja za škodo, ki jo gost utrpi pri prestopanju vrvice zaradi padca.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je res krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je nepremičnina, kar pa ne velja v primeru, kadar je ta nepremičnina navedena med ostalimi nepremičninami, glede katerih se predlaga izvršba, na drugem in naslednjih mestih.
ugotovitev neobstoja pravice do ločenega poplačila terjatve - nastanek pooblastila za zastopanje družbe
Pooblastilo za zastopanje družbe nastane že s tem, ko pristojni organ družbe sprejme ustrezen sklep o imenovanju na funkcijo, zaradi katere je oseba po pravilih (statutu oziroma pogodbi o ustanovitvi) kapitalske družbe pooblaščena (upravičena) tudi zastopati to družbo.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - potrebe preživninskega upravičenca - možnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine
Presoja pravilne porazdelitve bremena preživljanja otrok med njuna starša.
Določba drugega odstavka 707. člena ZOR širi krog zavezancev za plačilo licenčnine s pridobitelja licence še na pridobitelja podlicence. Določba predstavlja posebno ureditev, ki odstopa od splošne ureditve po prvem odstavku. S tem, da je navedena določba razširila krog zavezancev za plačilo licenčnine (samo) na pridobitelja podlicence, res ni izključila morebitnih zahtevkov, ki jih ima dajalec licence do katerekoli druge osebe; s pogojem, da obstaja druga materialnopravna podlaga za zahtevek do takšne osebe. Takšne materialnopravne podlage pa tožbene navedbe ne podpirajo.
Tožeča stranka izpodbija dve pravni dejanji sklenitve asignacijske pogodbe. Torej se zahtevka ne opirata na isto dejansko podlago (na isto asignacijsko pogodbo). Zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek (vsako asignacijo) posebej.
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih člen 16, 29. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - sovražno govorjenje o vojski - samovoljna zapustitev vojaške službe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Razlika med kaznivim dejanjem sovražnega govorjenja o vojski po 16. členu Zakona o vojaških kaznivih dejanjih in kaznivim dejanjem sovražne propagande po 9. členu ZKLD je bila v večji intenziteti pozivanja na nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve pri propagandi po ZKLD, kakor pa jo zahteva abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja sovražnega govorjenja o vojski.
Sovražno govorjenje je takšno, s katerim se izziva spopad oziroma neka nasilna sprememba, iz konkretno navedenih dejstev pa mora biti razvidno, da je naperjeno proti zavarovanemu objektu.