določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zatrjevanje storitve protipravnega dejanja sodnikov
Ker tožnik zatrjuje protipravno ravnanje sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani in tudi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, je po presoji vrhovnega sodišča smotrno, da ob zatrjevanem protipravnem ravnanju sodnikov v prejšnjih postopkih presoja drugo sodišče in ne tisto, pri katerem naj bi prišlo do protipravnega ravnanja.
roki - pravočasnost vloge - oddaja poštne pošiljke upravi zavoda
Na rok vezana vloga, ki ni oddana po pošti priporočeno ali brzojavno ali ni oddana upravi zavoda, se šteje za pravočasno le, če jo sodišče prejme najkasneje zadnji dan roka (3. in 4. odstavek 87. člena ZKP).
povrnitev gmotne in negmotne škode - poklicna bolezen - azbestoza - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - izguba na zaslužku - predčasna upokojitev - vzročna zveza
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožnik je pridobil pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu izven okolja, kjer je možnost vdihovanja azbestnega prahu.
Vendar pa te pravice ni izkoristil, saj je izbral možnost upokojitve pod ugodnejšimi pogoji (6. člen ZPPPAI). Ker ni bilo ugotovljeno, da tožena stranka zanj ne bi imela drugega ustreznega delovnega mesta, se je predčasno upokojil na podlagi lastne odločitve. Zaradi njegovega voljnega, zavestnega ravnanja je vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem tožene stranke (uporabo škodljivih materialov v proizvodnji) in tožnikovo nadaljnjo škodo, ki se kaže v zmanjšanju njegovih dohodkov, pretrgana. Te škode toženi stranki ni mogoče pripisati.
Zahtevek vsakega tožnika v tej zadevi ima različno podlago, saj je vsak od njiju utrpel drugačno poškodbo in drugačno nepremoženjsko škodo. Zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Toženec mora na podlagi sodb obeh sodišč prvemu tožniku plačati 70.000 SIT, drugi tožnici pa 140.000 SIT odškodnine. Ker revizijo vlaga toženec, navedena zneska vsak zase predstavljata vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, nobeden od njiju pa ne presega mejnega zneska 1,000.000 SIT za dovoljenost revizije.
Glede na to, da znaša vrednost z revizijo izpodbijanega dela sodbe 450.000 SIT, in glede na to, da se zamudne obresti (ker jih tožnica ni uveljavljala kot glavni zahtevek) pri ugotavljanju revizijske vrednosti ne upoštevajo (tudi takrat ne, če je ob vložitvi revizije njihov kapitaliziran znesek presegal 1.000.000 SIT), revizija ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik tožbe za plačilo odškodnine za negmotno škodo - načelo uspeha v pravdi - smrt tožeče stranke - stroški pravdnega postopka
Tožnik (oz. njegovi dediči kot procesni nasledniki, kar je v njihovem imenu storil njihov odvetnik) je tožbo umaknil, vendar ne zato, ker bi tožena stranka izpolnila zahtevek (plačila 250.000,00 SIT), pač pa, ker je terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi oškodovančeve smrti v vsakem primeru (tudi če je obstajala) prenehala (taka terjatev, če ni priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom, ne preide na dediče - 1. odstavek 204. člena ZOR). Gre torej za primer umika tožbe zaradi neutemeljenosti zahtevka. Čeprav je tudi za tožečo stranko to nesporno postal šele naknadno in tudi brez njene krivde, pa je za odločanje o stroških postopka bistveno, da se to ni zgodilo zaradi izpolnitve. Prenehanja terjatve za povrnitev nepremoženjske škode zaradi oškodovančeve smrti ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo zahtevka (plačilom zahtevanega zadoščenja).
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba
S podaritvijo spornega zemljišča, njegovo izročitvijo obdarjencu (pravnemu predniku tožnice) v posest, uporabo in dejansko razpolaganje, in ob upoštevanju dejstva, da je obdarjenec z vedenjem darovalca na podarjenem zemljišču zgradil objekt (Ljudski dom, katerega gradnja je potekala kar nekaj let), je nastal pravni položaj, ki ga opredeljuje pravno pravilo paragraf 418 ODZ.
ZVojI člen 89. Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov člen 9, 9/1, 9/2.
zahteva za priznanje pravice za zdraviliško zdravljenje - nepopolna vloga - priložitev bolniškega lista in specialističnih izvidov
Zahteva za zdraviliško zdravljenje je nepopolna, če ni sestavljena tako kot zahtevata ZVojI in Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov.
ZOR člen 454, 479, 484, 488, 500, 500/1, 500/2, 501, 501/1, 501/2.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
prodaja - plačilo kupnine - garancija za brezhibno delovanje stvari - jamčevanje za napake - odgovornost za stvarne napake - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navajanje novih dejstev v pritožbi
Toženec ni nikoli navedel, za katere stvarne napake iz 479. člena ZOR naj bi šlo, kdaj in kako je o njih obvestil prodajalca in katero pravico kupca iz 488. člena ZOR je pri prodajalcu (tožeči stranki) uveljavljal. Toženec torej ni zatrjeval niti dokazoval potrebnih dejstev, ki bi mu v pravdnem postopku še omogočala uveljavljanje odgovornosti prodajalca za stvarne napake.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07854
ZPP člen 318, 318/3.ZOR člen 966.URS člen 22.
pogodba o zastavi - zastavna pravica na zalogah - hramba pri zastavnem dolžniku - zahtevek zastavnega upnik na izročitev stvari - sklepčnost tožbenega zahtevka - načelo kontradiktornosti
Stališče, da naj bi dogovor o hrambi zastavljenih stvari pri zastavnem dolžniku izključeval pravico zastavnega upnika, da zahteva izročitev stvari, bi torej onemogočilo realizacijo pogodb o zastavi zalog, ki so se v poslovnem življenju že oblikovale in ki jih sprejema tudi sodna praksa. Pravilno je zato nasprotno stališče, da sam dogovor o hrambi stvari pri zastavnemu dolžniku ne izključuje zahtevka zastavnega upnika na izročitev stvari v posest.
tujci - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - rok za zamenjavo
Za tiste tujce, ki so v Republiki Sloveniji prebivali pred uveljavitvijo Zakona o varnosti cestnega prometa, to je pred 1.5.1998, začne teči enoletni rok za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje z dnem uveljavitve zakona.
ZOR člen 189, 200, 200/1, 200/2, 203, 919, 919/2.ZPP člen 2, 3, 7.ZPIZ člen 152, 152/1, 152/2.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - invalidnina - začetek teka zamudnih obresti
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Invalidnina se zato upošteva kot ena od okoliščin primera pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Zmotna je presoja pritožbenega sodišča, da je toženec kot podlago za svoj ugotovitveni nasprotni tožbeni zahtevek, ki je stvarnopravne narave, zatrjeval le pogodbeno podlago, ne pa drugih naslovov iz 20. člena ZTLR. Prezrlo je trditve v nasprotni tožbi, da se je ob izstopu drugega družbenika v letu 1990 realiziral 6. člen družbene pogodbe, na podlagi katerega je prevzel od drugega družbenika celotno posest poslovnega prostora oziroma, da je od takrat dalje izključni posestnik. Te trditve in čas vložitve nasprotne tožbe bi lahko utemeljevalo toženčev stvarnopravni nasprotni tožbeni zahtevek o izključnem lastništvu poslovnega prostora, in to kljub dejstvu, da ni uporabil besede priposestvovanje.
prodaja nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba lastninske pravice
Tožeča stranka in prvotoženec sta sklenila kupno pogodbo za sporno stanovanje, kupnina zanj je bila v celoti plačana, vendar pogodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi.
Presoja, da je tožnik svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi izpolnil, prvotoženec pa ne, ker tožniku ni omogočil vknjižbe lastninske pravice za sporno (kupljeno) stanovanje v pristojni zemljiški knjigi, je pravilna.
ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/4.ZOR člen 935. Splošni pogoji NE-91 NM člen 9, 9/1-8.
dokazovanje - dokazni predlog - dokazni sklep - nevezanost sodišča na dokazni sklep - zavarovalnina - splošni pogoji zavarovanja - nezgodno zavarovanje - pogodbena domneva o vzročni zvezi - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic
Neizvedba vseh predlaganih dokazov ne predstavlja nobene procesne kršitve. Po drugem odstavku 213. člena ZPP je sodišče tisto, ki odloča o tem, kateri dokazi o zatrjevanih odločilnih dejstvih se naj izvedejo. Še več, v procesu dokazovanja sodišče pri oceni že izvedenih dokazov lahko ugotovi, da je določeno dejstvo dokazno in zato opusti izvedbo drugih že dopuščenih dokazov. Gre torej za pravico sodišča do izbire dokazov in presoje že izvedenih dokazov, ne pa za njegovo dolžnost izvesti vse predlagane dokaze. Zato tožnikom ni bila odvzeta možnost dokazovanja o neobstoju vzročne zveze med delovanjem alkohola na zavarovanca in prometno nesrečo.
Razlogi sodišča prve stopnje ne pomenijo samo, da tožnikom ni uspelo izpodbiti pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi, ampak tudi, da je sodišče kljub tej domnevi še samo ugotavljalo okoliščine, ki so pomembne za presojo vzročne zveze, jih ugotovilo in tudi zaključilo, da je vzročna zveza med delovanjem alkohola na zavarovanca in obravnavano nesrečo dokazana.
jezik v postopku - pravni pouk o pravici do prevajanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prepoznava
Pravico iz 1. odstavka 8. člena ZKP, po kateri ima obdolženec pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik, je treba razlagati tako, da ni nujno, da gre za njegov materin jezik, ampak da razume in govori jezik, v katerem se zagovarja.
Ker zapisnik o obsojenčevem zaslišanju v preiskovalnem postopku in zapisniki o glavni obravnavi ne vsebujejo zapisa po 2. odstavku 8. člena ZKP o pouku glede pravice do prevajanja in kaj je v zvezi s tem izjavil, ta pomanjkljivost predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP.
razrešitev vodje okrožnega državnega tožilstva - seznanitev z razrešitvenimi razlogi
Ni pomembno, ali je oseba prejela prav vse listine, na katere se sklicuje odločba o razrešitvi, pomembno je, da je bila seznanjena z vsemi odločilnimi okoliščinami, ki zadevajo razrešitvene razloge.
sklenitev kupoprodajne pogodbe - prodaja kmetijskega zemljišča - ponudba - izjava o sprejemu ponudbe - zamudna sodba - odgovor na tožbo - dopolnitev tožbe - sklepčnost
Toženca kljub pravilnemu opozorilu nista odgovorila na tožbo. V dopolnjeni tožbi je tožnik dopolnil prvotni tožbeni zahtevek s prevzemom služnostnega bremena v korist toženke. Dopolnjena tožba ni zahtevala od tožencev več ali kaj drugega kot prvotna tožba, zato ni šlo za pravo spremembo tožbe. Ob taki dopolnitvi tožbe ponovno opozorilo na dolžnost odgovora na tožbo in na njene posledice ni bilo potrebno. Očitek o nepravilnem vročanju tožbe v odgovor zato ni utemeljen.
Predloženi dokaz sta sodišči ocenili v skladu s prosto presojo dokazov in seveda v povezavi z ostalimi dokazi. Revizijsko sodišče soglaša z oceno, da ne gre za tak dokaz, ki bi odločilno spremenil izid pravdnega postopka, katerega obnovo predlaga tožena stranka.