upoštevanje prepozne pritožbe - izročitev dela zapuščine - dediščinska tožba
Temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep o dedovanju izdan, po štirih letih z razveljavitvijo odločbe strinja. Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD, ki določa, da ima dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena državi, pravico zahtevati, naj se mu zapuščina oziroma njen pripadajoči del izroči.
DEDNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027156
ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/2, 123.
dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastnina
Tožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin.
Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti povezava med kasnejšim dedičem in zapustnikom brez upoštevanja vmesne lastninske pravice države, ampak ima dedič pravico, da z dediščinsko tožbo od države zahteva izročitev zapuščine. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bila sklepa o dedovanju, s katerima je zapuščina prešla na toženko, nezakonita in ju ni mogoče upoštevati. Res je sklep o dedovanju deklaratorne narave, vendar je, ko postane pravnomočen, pravno zavezujoč. Dekleratornost sklepa pomeni le, da ima kasnejši dedič možnost svoje pravice uveljavljati v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da instituta pridobitve zapuščine brez dedičev s strani države ni mogoče enačiti z razlastitvijo (odvzemom lastninske pravice v javno korist po 69. členom Ustave RS).
Tožnik od toženke pravilno zahteva vrnitev oziroma izročitev zapuščine (izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev v posest), vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da pri treh parcelah, na katerih poteka javna cesta, njegov zahtevek ni utemeljen na podlagi 2. točke 3. člena ZCest-1, ki določa, da so ceste javno dobro, so izven pravnega prometa in na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
ZPP člen 154, 154/1, 243, 244, 254. ZD člen 60, 61, 64.
primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - pisna oporoka pred pričama - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost zapustnika - neveljavnost oporoke - napake volje - dokaz s sodnim izvedencem - več sodelujočih izvedencev - določitev izvedenca - odvzem poslovne sposobnosti - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha stranke
Utemeljen je podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev pisne oporoke pred pričama zaradi pomanjkanja zapustnikove oporočne sposobnosti.
Soočenje je namreč metoda zaslišanja in ne dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče zavrnitve dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnilo. Prav tako pa soočenje med pričo in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
V obravnavani zadevi je pravdo izgubila toženka in ne tožnica. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bilo ugodeno (šele) podrednemu zahtevku. Neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje, da je tožnica upravičena le do polovice pravdnih stroškov.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 116, 116/1. ZD člen 213, 213/4, 213/5.
ugotovitev in varovanje pravic strank - napotitev na pravdo - tožba na izločitev iz zapuščine - rok za vložitev tožbe - predlog za podaljšanje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Podaljšanje roka se mora predlagati, preden se rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Ker je pritožnica podaljšanje predlagala kasneje, je njen predlog prepozen.
predhodno vprašanje - pomanjkljiva dokazna ocena - metodološki napotek - spor o obsegu zapuščine - darilo zapustnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Čeprav je izvedlo vse predlagane dokaze, je nato ocenilo le tiste, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene.
Ni pomembno, zakaj je domnevna obdarjenka porabila podarjena denarna sredstva. Bistveno je, ali ji je zapustnica ta sredstva hotela neodplačno nakloniti.
darilo zapustnika - zakoniti dedič - neodplačno razpolaganje - bivanje otrok v stanovanjski hiši - dovoljenje za brezplačno bivanje - plačilo najemnine - vračunanje daril v dedni delež - neenakopravno obravnavanje - prikrajšanje dediča
Za darilo se po ZD šteje vsak brezplačen prenos premoženjskega objekta ali premoženjske koristi iz zapustnikove sfere v imetje obdarjenca. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča pravica do vračunavanja ne nastopi že z vsako naklonitvijo koristi ali ugodnosti posameznemu zakonitemu dediču, temveč mora iti za takšna neodplačna razpolaganja, za katera iz konkretnih okoliščin izhaja, da jih je zapustnik izvedel v škodo svojega premoženja in z namenom premoženjskega preferiranja posameznega zakonitega dediča ter ob neenakopravnem obravnavanju drugih zakonitih dedičev
zapuščinski postopek - spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - stranka, katere pravica je manj verjetna
Za prekinitev zadošča, da spor obstaja le med dvema izmed več dedičev (konkretno med C. C. in pritožnico). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tudi zaradi tega prekiniti zapuščinski postopek, pravilna, čeprav med dvema drugima dedičema v zvezi s tem ni spora (konkretno med pritožnico in mamo, zapustnikovo vdovo).
spor o vsebini oporoke - volja zapustnika - nejasna izjava - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - pripoznava zahtevka - izločitev iz zapuščine - napotitev na pravdo - vložitev tožbe v manjšem obsegu od obsega napotitve
Ker je med dedinjami spor glede vsebine oporoke, ni mogoče šteti, da sta se obe sodedinji strinjali z izločitvenim zahtevkom oziroma obsegom zapuščine.
Vsebina oporoke oziroma volja zapustnika ni jasna, zato je napotitev na pravdo potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026589
ZD člen 163, 172, 173, 173/3, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka postopka - stranka zapuščinskega postopka - tretja oseba - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - dedič - izločitev iz zapuščine - začasni skrbnik zapuščine
V zapuščinskem postopku lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena ZD), pri čemer trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi pritožnik.
Tretja oseba, ki ni dedič, svojih pravic oziroma izločitvenih zahtevkov ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku, temveč mora tak zahtevek uveljavljati s samostojno tožbo.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
pritožba edinega dediča zoper sklep o dedovanju - prepozna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Res je, kot pravi sodišče prve stopnje, da je dedinja zamudila rok za vložitev pritožbe, vendar je ob tem spregledalo, da lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena DZ). Ker je pritožnica edina dedinja, bi torej lahko šlo prav za situacijo iz tretjega odstavka 173. člena ZD, zato sodišče prepozne pritožbe ne bi smelo zavreči sámo, temveč bi jo moralo predložiti višjemu sodišču in njemu prepustiti odločitev.
dedna pravica - zakonec - dedna pravica zakonca - prenehanje življenjske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom - dejansko stanje - dokazna ocena - dedna nevrednost
Če se je žena zaradi sporov odselila, pa vendar tudi po 6. 1. 2010 prihajala živeti k pokojnemu in pomagala pri oskrbi, ni mogoče sklepati, da bi ga krivdno zapustila. Ni šlo za samovoljno zapustitev, ampak za umik zaradi sporov s tožnico in nato še skrb za moža, saj se je vračala in pomagala. Zato sodišče pravilno sklepa, da je življenjsko skupnost treba presojati celovito in da ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti (II Ips 45/96). Ne gre torej očitati krivde prvotoženki, ampak je odhod bil zaradi slabih odnosov s tožnico in premoženjskih sporov v družini.
napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje zaščitenih kmetij - razveljavitev dedne izjave v pravdi - odpoved dedovanju - dediči - pravica do dedovanja - pogoji za dedovanje - splošna pravila
V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.
Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.
dodatni sklep o dedovanju - dedovanje novega premoženja - izjava o odpovedi dediščini - odstop dednega deleža - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - pravica do izjave v postopku
Dejstvo, da je omenjeni dedič že pokojni, ne vpliva na to, da ga ni mogoče navesti v izreku sklepa o dedovanju. S tem, ko je bil v dodatnem sklepu o dedovanju razglašen za dediča, se bo lahko opravil zapuščinski postopek po njem glede podedovanega premoženja v tem postopku.
napotitev dediča na pravdo - ugotovitvena tožba - prejem darila - obračunska vrednost zapuščine - stroški postopka - res iudicata - vračunanje darila - dediči kot nujni sosporniki
Nadalje je potrebno razjasniti, da materialnopravni učinek pravde, v kateri gre v bistvu za spor o obstoju darila, kar vpliva na obračunsko vrednost zapuščine in posledično na velikost dednih deležev, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino, kot to zmotno večkrat poudarja pritožba. Vračunanje daril v nujni delež bo lahko opravilo zapuščinsko sodišče samo, napotitev na pravdo pa je bila potrebna, ker je bil med strankami spor o tem, ali je prvotoženec prejel darila, ki se mu štejejo v nujni delež.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 125, 125/1, 125/2, 163. ZU člen 10, 33, 33/3.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - dedovanje - dedič - pravna oseba - ustanova kot oporočni dedič - obstoj pravne osebe - začasni skrbnik - skrbnik - naloge skrbnika - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Po določbi prvega odstavka 125. člena ZD je dedič lahko vsak pravni subjekt: fizična ali pravna oseba, ki obstaja ob uvedbi dedovanja oziroma ob zapustnikovi smrti. Po analogiji z domnevo o življenju spočetega otroka (drugi odstavek 125. člena ZD) so lahko dediči tudi pravne osebe, ki še niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pravne sposobnosti in že teče postopek za njihovo ustanovitev. Dedič je torej lahko tudi zametek ustanove. Brez pomena bi bila sicer določba ZU, ki dovoljuje zapustniku, da s pravnim poslom za primer smrti, to je oporoko, ustanovi ustanovo. V obravnavni zadevi torej kot dedič nastopa Ustanova A. A. v ustanavljanju, ki jo zastopa (kot zakoniti zastopnik) skrbnik, ki v imenu in na račun dediča (ustanove v ustanavljanju) opravlja procesna dejanja v zapuščinskem postopku. Skrbnik torej z ukrepi, ki jih izvaja v postopku, ne zavezuje sebe, temveč premoženje, ki ga upravlja. Deluje z voljo, da nastopijo učinki delovanja za tretjega (ustanovo v ustanavljanju), ne pa proti njemu samemu.
Pravico do lastnega pravnega sredstva ima skrbnik le glede odločitev, ki se nanašajo na njegovo vlogo v postopku. Pritožba začasnega skrbnika v obravnavanem primeru je usmerjena v ugotovitev višje vrednosti premoženja ustanove v ustanavljanju, ne pa v odločitev, ki bi se morda nanašala na njegovo vlogo v postopku.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izdaja začasne odredbe - izvršba - pravnomočnost sodbe - izvršitev sodbe
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen in je glede na določbo 267. člena lahko tudi do konca izvršilnega postopka. Dejstvo, da je vmes sodba postala pravnomočna, še ne pomeni, da lahko tožena stranka zahteva ustavitev začasne odredbe po 278. členu ZIZ.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
upravitelj zapuščine - skupnost dedičev - spor med dediči
Upravitelja zapuščine postavi zapuščinsko sodišče, dokler traja skupnost dedičev, če to predlaga kateri izmed dedičev, ker se dediči ne morejo sporazumeti o upravi ali glede osebe upravitelja. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo glede katerega premoženja obstaja spor glede upravljanja, niti ni ugotavljalo ali je mogoč dogovor glede upravljanja s strani posameznega dediča s celotnim oz. samo delom zapuščine (drugi in tretji odstavek 145. člena ZD), niti se ni opredelilo do škode, ki bi naj nastajala, ker ni postavljen upravitelj zapuščine.