CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030782
ZD člen 103, 137. OZ člen 86, 94. ZPP člen 243.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - dedna pogodba - poslovna sposobnost - nerazsodnost - napake volje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje dr. P. P. pravilno in popolno in tudi pritožbeno sodišče nima razlogov, da bi v ugotovitve tega mnenja dvomilo. Izvedenec, postavljen v pravdnem postopku, je tisti, ki sodišču pomaga najti odgovor na strokovna vprašanja, o katerih sodišče nima ustreznega znanja (primerjaj 243. člen ZPP). Torej je za odgovor na strokovna vprašanja najpomembnejše in najbolj merodajno izvedensko mnenje, manj pa izpovedbe posameznih prič, pa četudi so to zdravniki. Zato pritožba ne more omajati ugotovitev sodnega izvedenca, postavljenega v tem postopku, s sklicevanjem na posamezne dele izpovedb zaslišanih zdravnikov.
nujni dedič - oporočno razpolaganje z zapuščino - nujni delež - pisna oporoka pred pričami - pogoji za razdedinjenje
Oporočitelj ne more neomejeno razpolagati s svojim premoženjem, pač pa le v mejah, kot to določa zakon (8. člena ZD). Tudi takrat, ko se oporočitelj odloči, da bo razpolagal s svojim premoženjem z oporoko, imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (prvi odstavek 26. člena ZD).
pravni interes za vodenje postopka - ugotovitev obstoja dedne pravice - dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - ekonomska skupnost - posebno premoženje - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema
V Sporazumu sta zunajzakonska partnerja zgolj opredelila premoženje, ki sta ga ustvarila pred pričetkom skupnega življenja in režim upravljanja z njim, kar ni neobičajno oziroma kar jima je omogočal takrat veljavni drugi odstavek 58. člena ZZZDR. To pa ne pomeni, da med njima poleg premoženjskega režima glede njunega posebnega premoženja ni obstaja ekonomska skupnost, v kateri sta zunajzakonska partnerja skrbela za skupne potrebe in stroške, kot je to po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.
ZD člen 77, 196, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva o veljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - uničenje oporoke - rekonstrukcija oporoke - že pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - istovetnost tožbenega zahtevka - ničnost oporoke - kopija oporoke
Ker je predlagateljica trdila, da je oporoka uničena, ima pa fotokopijo, je sodišče moralo prekiniti postopek in ji dati možnost, da dokazuje pravnorelevantna dejstva iz 77. člena ZD.
Pravnomočna postane odločitev o tožbenem zahtevku in ne vsebina obrazložitve sodbe.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - solastniški delež na nepremičnini - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - stanje na dan zapustnikove smrti - tržna vrednost nepremičnine - metoda primerljivih prodaj
Za uporabo 142. člena ZD je pravno odločilna le vrednost dediščine ob smrti zapustnika. Če je bil predmet dedovanja le del nepremičnine, je vrednost podedovanega premoženja lahko le (o)cena solastniškega dela, saj je zgolj ta predstavljal zapuščino. Vprašati se je torej treba, koliko je bil na dan smrti vreden zapustnikov solastniški delež nepremičnine, in ne, za koliko bi bilo celotno nepremičnino tega dne mogoče prodati. Dejstvi, da je druga solastnica tudi ena od dedinj in da so dediči kasneje prodali celo nepremičnino, sodita v sklop kasneje nastalih, ki ne vplivajo na določitev vrednosti. Povedano drugače: treba se je vprašati, za koliko bi bilo na dan zapustnikove smrti mogoče unovčiti njegovo/podedovano premoženje, ki ga predstavlja solastniški delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030229
ZZZDR člen 51, 52, 52/1. OZ člen 40. SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
skupno premoženje zakoncev - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbijanje pravnega posla - razlogi za izpodbojnost - neustrezen tožbeni zahtevek - razpolagalna sposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev neveljavnosti pogodbe - zahtevek na razveljavitev - izpodbojnost in ničnost pogodbe - dobrovernost pridobitelja - strošek odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla. Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in je sodišče prve stopnje že iz tega razloga tožbeni zahtevek temelječ na tej pravni podlagi pravilno in zakonito zavrnilo.
Zgolj opredelitev posla kot nezakonitega, brez navedbe razlogov, ne utemeljuje ničnosti posla.
Prikrajšani zakonec lahko, če se ne strinja s prodajo skupne stvari, izpodbija pravni posel.
Treba je ločiti pravico do podaje odgovora na pravna sredstva nasprotnika od upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029979
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395, 395/1. ZD člen 142, 142/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dobava vode - odjemno mesto - skupna lastnina dedičev - solidarna odgovornost dedičev
V konkretnem primeru tožnica terja plačilo vode, ki jo je na odjemno mesto dobavila v času po smrti lastnice A. A. in pred delitvijo njene zapuščine na oba dediča. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta bila v tem času dediča skupna lastnika nepremičnine in zato, ob upoštevanju drugega odstavka 72. člena SPZ, solidarno odgovorna za obveznosti nastale v zvezi s to nepremičnino, torej tudi za obveznost iz naslova dobave vode. Ker je odgovornost za dolg solidarna, vsak od dedičev odgovarja za celotno obveznost in upnik lahko izbira, ali bo tožil vse ali le nekatere dediče (glej prvi odstavek 395. člena OZ).
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - predmet dedovanja
Po ugotovitvi, da zapustnik ni lastnik obravnavane parcele, pač pa je lastnik njegov (prav tako) pokojni oče, je sodišče prve stopnje pravilno predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku zavrnilo. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bo obravnavalo v drugi zapuščinski zadevi.
Novejša sodna praksa stoji na stališču, da 143. člen ZD, ki ureja institut ločitve zapuščine, ne določa pogoja prezadolženosti. Zato bi upoštevanje tega pogoja pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe.
Okoliščina, da naj bi bili pri zapustničini nepremičnini vknjiženi hipoteki v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa za vložitev predloga za ločitev zapuščine.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3. ZZZDR člen 59, 59/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporen obseg zapuščinskega premoženja - spor o velikosti deležev - skupno premoženje zakoncev - izločitev dela premoženja - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - manj verjetna pravica dediča
Ob neprerekanem dejstvu, da je zapustnik premoženje ustvarjal tudi v prejšnjem zakonu z bivšo ženo, ne morejo zadostovati pavšalne trditve dedinje (zapustnikove vdove) oziroma zgolj navedba zakonskega besedila o pridobivanju skupnega premoženja. Dedinja bi morala premoženje, za katerega šteje, da je bilo pridobljeno v času njene zakonske zveze z zapustnikom, konkretno opredeliti in pri njem izločevati polovični delež. Le v tem primeru bi lahko bila upoštevana zakonska domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
zapuščinska zadeva - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo domske oskrbe - prijava terjatve - občina kot stranka postopka
Sodišče bi moralo občino glede na priglasitev omejitve dedovanja zaradi plačevanja domske oskrbnine šteti za stranko postopka.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - pravica do dediščine - oporoka - veljavnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - manj verjetna pravica dediča
Sodišče je na pravdo pravilno napotilo dediča, ki pisne oporoke zapustnika, ki se nahaja v spisu in je bila razglašena, ne priznava kot pristne in pravno veljavne, vendar ne navede in ne izkaže, zakaj naj bi bila oporoka neveljavna oziroma nepristna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030298
ZPP člen 8, 285, 286, 286/3, 286a, 286a/5. OZ člen 552. ZD člen 112, 112/2. Sodni red (1995) člen 223.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nujni delež - pravica do nujnega deleža - izročilna pogodba - pravna narava pogodbe - neodplačnost pogodbe - soglasje zakonca - pogodbeno materialno pravo - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - pravica do izjave - sodelovanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je tožnico kljub njenim težavam s sluhom brez večjega truda zaslišalo, tožnica pa je na zastavljena vprašanja povsem smiselno odgovarjala. Glede na to, da ob svojem zaslišanju ni navajala, da slabo sliši ali da ne razume vprašanj, takšna pripomba pa ne z njene strani ne s strani njenega pooblaščenca ni bila podana niti ob zaslišanju toženke, ugotovljene okoliščine ne vzbujajo dvoma v tožničino zmožnost spremljanja in razumevanja obravnave.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje šele v kasnejši fazi postopka zavzelo pravilno stališče o učinku prekluzije, pomeni, da je sámo preprečilo relativno bistveno kršitev postopka, s katero bi bila obremenjena sodba, če tega ne bi storilo.
Po stališču pravne teorije, ki ji pritrjuje tudi sodna praksa, in na katero se opira tudi izpodbijana sodba, je zakonec izročitelja lahko upoštevan na dva načina: bodisi tako, da prejme del izročenega premoženja, bodisi da se strinja z izročitvijo, ne da bi prejel izročiteljevo premoženje. V obeh primerih nastopa kot stranka pogodbe in mora biti zato podano njegovo soglasje (strinjanje) z njeno vsebino.
Ker je tožnica kot izročiteljeva žena s pristopom k izročilni pogodbi z njeno vsebino soglašala, čeprav premoženja sama ni prejela, stanovanja, ki je bilo predmet izročitve, ni mogoče šteti za darilo in ni mogoče zahtevati njegove vrnitve v zapuščino.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - izločitveni zahtevek - prispevek k nastanku skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - umik tožbe
Pritožbena teza, da je bil sporen le ½ zapustnikov delež nepremičnine s parc. št. 918/3, k. o. ... (hiša na naslovu ...), medtem ko polovica hiše nesporno predstavlja pritožničin delež, je zmotna. Iz sodne poravnave v zadevi II P 834/2015 z dne 5. 10. 2016 namreč ne izhaja, da se nanaša le na zapustnikov ½ delež in ne na celotno nepremičnino. Pritožnica je tožbo iz naslova njenega (so)prispevka k skupnemu premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi z zapustnikom, umaknila, pri tem pa iz sodne poravnave nikakor ne izhaja, da se je poravnava nanašala le na zapustnikov delež in da z njene strani zatrjevan polovični delež ni sporen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029900
ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/5. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izločitev iz zapuščine - priposestvovanje - priposestvovalna doba - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - posest - dobrovernost graditelja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - dogovor o skupni gradnji - nova stvar - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - vlaganja v nepremičnino
Za presojo utemeljenosti postavljenega zahtevka na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu ni pravno pomembno, ali je bil tožnik dobroveren ali nedobroveren graditelj.
Dogovor o skupni gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice. Bistvo ugovornih navedb tožencev je, da se je (z)gradila strojna lopa za potrebe kmetije tožnikove družine (v režiji in pretežno z denarnimi sredstvi staršev tožnika). Nato pa se je, na prošnjo tožnika, na podlagi skupnega dogovora in s skupnimi sredstvi, ta nadgradila za potrebe stanovanja tožnika. Navedba tožencev, da je šlo pri tem za pomoč tožniku, da (začasno) reši svoj stanovanjski problem, same narave gradnje ne spreminja. Na podlagi teh trditev tožencev zato (še) ni mogoče zaključiti, da je njihov ugovor, da je bil objekt zgrajen na podlagi skupnega dogovora ter s skupnim prizadevanjem in finančnimi prispevki zemljiškoknjižnega lastnika in preostalih članov družine, neutemeljen.
Ne glede na ugotovitev, da je tožnik v staro delavnico vzidal veliko okno, v njej ometal stene in strope, in s temi deli omogočil, da je bila stara zgradba primerna za opravljanje dejavnosti, obseg in narava opravljenih del ne omogočata zaključka, da se je s tem spremenila identiteta zgradbe. Gre zgolj za adaptacijska dela. Z vlaganji tožnika v staro delavnico torej ni nastala nova stvar.
Glede na določbo tretjega odstavka 214. člena ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, ni več šlo za sporazumno predložitev dogovora o delitvi dediščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče spornega dednega dogovora z dne 21.8.2018 ne bo moglo povzeti v sklep o dedovanju. Poleg tega dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum o delitvi, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21. - 22.12.1983, Poročilo VSS 2/83, stran 31).
dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja ostarelega starša - bivanje v domu za ostarele - dokazovanje
Dolžnost toženke pomagati zapustnici se zaradi možnosti, da ji bo morda pomagal kdo drug (konkretno sestra), ni prav nič zmanjšala in se toženka na to možnost tudi ni mogla zanašati. Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je zapustnica po svoji preselitvi stike s toženko odklanjala, saj je za to nedvomno imela razloge (samovoljno ravnanje toženke v zapuščinskem postopku; neplačilo dolga nastalega z uporabo plačilne kartice; pasivnost pri reševanju bivanjskega problema), a tudi to na odločitev, ki ima podlago v opustitvi toženke pred tem, ne more vplivati.
zahtevek na razveljavitev oporoke - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje - alkoholiziranost - nedovoljena pritožbena novota - izvedensko mnenje - odgovor na pritožbo
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke utemeljevala s trditvami, da naj bi bil zapustnik ob sestavi oporoke nesposoben za razsojanje zaradi progresivne demence, psiho organskega sindroma in stanja po ICV. Pri tem pa v postopku na prvi stopnji ni postavila trditve o tem, da bi bil zapustnik v času sestave oporoke alkoholiziran, zato njena tovrstna pritožbena navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati. Sodišče je ob upoštevanju izvedenskega mnenja izvedenke A. A. (ne pa tudi mnenja izvedenca B. B.) ter drugih dokazov prepričljivo zaključilo, da je bil zapustnik v času sestave oporoke oporočno sposoben.