prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - zakonita domneva - poslovna sposobnost
Za oceno verjetnejše pravice pri sporih o obsegu zapuščine (ali je bil zapustnik lastnik določene stvari ali ne) je sodna praksa oblikovala določena izhodišča, po katerih je na primer verjetnejša pravica tistega, ki se opira na močnejši pravni naslov, pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje ali tistega, ki se opira na zakonito domnevo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - zakonita dedna pravica - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor o dedni pravici - dokazno breme
Odločitev o tem, koga bo sodišče napotilo na pot pravde, ne more biti odvisna zgolj od tega, koliko zakonitih dedičev zatrjevano zunajzakonsko razmerje priznava in koliko ne.
Na pravdo se napoti tistega, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, ne pa tistega, ki zatrjuje, da take pravice ali pravnega razmerja ni. Pravica A. A. je manj verjetna že iz razloga, ker se obstoj zunajzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva, ampak mora tisti, ki jo zatrjuje, njen obstoj in s tem dedno pravico po zapustniku šele izkazati.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - verjetnost pravice - dedna pravica - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Po utrjenem stališču v sodni praksi je spor med dediči o tem, kdo je dedič, spor o nedeljivem pravnem razmerju, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse dediče. Zaradi učinka, ki ga ima pravnomočna sodba le med strankami, je treba v spor zajeti vse dediče. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje v napotitvenem sklepu na pasivni strani ni zajelo A. A. Vendar ta pomanjkljivost na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve nima vpliva. Stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Pravilna postavitev zahtevka in njegovo oblikovanje je njihova skrb. Ker na pravdo napoteni dedič C. A. na vsebino sklepa ni vezan, mora sam poskrbeti za ustrezno oblikovan tožbeni zahtevek.
kaduciteta - zapuščina brez dediča - obstoj premoženja zapustnika - časovno obdobje smrti - sprememba dejanskega stanja - izročitev zapuščine - izročitev zapuščine brez dedičev - dolžnost ugotavljanja dejstev
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025 sodno prakso poenotilo. V njem je kot bistveno pojasnilo, da do prehoda zapuščine brez dedičev na državo pride po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti; v sklepu o izročitvi zapuščine sodišče to dejstvo le ugotovi. ZD sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.
ZDen člen 80, 80/3, 81, 82. ZD člen 162, 164, 165, 167, 167/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če stranki ni dana možnost obravnave pred sodiščem - sodbe ni mogoče preizkusiti - postopek, uveden po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti pri vodenju postopka
Od ugotovitve, ali je bilo kasneje nacionalizirano premoženje predmet dednopravne pogodbe, na katero se sklicuje pritožnica, je odvisno, kdo je dedič po zapustniku.
dedovanje - novo najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - smrt dediča - izločitev sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika
Sklep, s katerim bi sodišče za dedinjo razglasilo mrtvo osebo, za kar se zavzema pritožba, bi bil pravno nesprejemljiv.
zapuščina brez dediča - popis zapuščine - odpoved dediščini
V obstoj premoženja pritožnica pred sodiščem prve stopnje ni izrazila nikakršnega dvoma, zato se sodišču tudi dvom v veljavno odpoved dediščini zaradi domnevnega razpolaganja z njo (135. člen ZD) ni zbudil.
ZD člen 60, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1. ZDKG člen 21.
sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - zaščitena kmetija - dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - sporna dejstva - veljavnost oporoke - delna neveljavnost oporoke - vezanost stranke na napotitveni sklep
Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s premičnim premoženjem, ki ni v sestavi zaščitene kmetije, po splošnih predpisih o dedovanju, s premoženjem, ki tvori zaščiteno kmetijo pa ne. V obravnavanem primeru gre za delno neskladnost oporoke z določbami ZDKG.
Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo.
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-E člen 9. URS člen 2.
dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - vrednost prejete pomoči - višina vračila - valorizacija - socialna država
Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00084959
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. DZ člen 4, 4a, 10, 67, 223. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 1, 1/1, 1/2, 4. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 4, 6. ZMZPP člen 48.
obstoj zunajzakonske skupnosti - spor o obstoju - spor o obsegu skupnega premoženja - nepremičnina v tujini - predhodno vprašanje - obstoj dedne pravice - pristojnost slovenskega sodišča - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uredba - pravilna uporaba materialnega prava - dediščinska tožba - tožbeni zahtevek dednopravne narave - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Med pravdnima strankama je spor o obstoju zunajzakonske skupnosti med tožnico in toženkinim pokojnim očetom ter posledično spor o obstoju/obsegu skupnega premoženja (in deležev na njem) in spor o obstoju tožničine dedne pravice. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 50/100, temelji na premoženjskopravni ureditvi med partnerjema v zunajzakonski skupnosti (67. člen v zvezi s 4. členom DZ), in predstavlja skupaj z ugotovitvenim in oblikovalnim delom zahtevka vsebinsko celoto. Del dajatvenega zahtevka na izročitev počitniške hišice in izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vknjižbe solastninske pravice z deležem do 25/100, pa temelji na dednopravni ureditvi (10. člen v zvezi s 4.a členom ZD in 223. člen ZD). Dopustna je ločenost pravd, če je posamezne zahtevke mogoče samostojno obravnavati po materialnem pravu. Ugotovitveni del zahtevka po dediščinski tožbi je šteti za vmesni ugotovitveni zahtevek, o katerem je mogoče odločati le v isti pravdi kot o dajatvenem zahtevku. Izkazana je tudi vsebinska povezanost zahtevkov: od vprašanja, ali počitniška hiška sodi v skupno premoženje, je odvisen predmet dedovanja - če ni skupno premoženje, bo predmet dedovanja celotna hiška, sicer le polovica.
Četudi je posredno namenjena varstvu lastninske pravice, dediščinska tožba ni stvarnopravna tožba. Ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, kar izključuje uporabo 24. člena Uredbe 1215/2012. Pa tudi uporabo same Uredbe 1215/2012, ker se le-ta ne uporablja za dedovanje (točka (f) drugega odstavka 1. člena). Uredba 650/2012 se uporablja „v zadevah dedovanja“ (prvi odstavek 1. člena), kar ne pomeni, da se uporablja le za zapuščinski postopek, oziroma da daje odgovor zgolj na vprašanje, katero sodišče je mednarodno pristojno za vodenje zapuščinskega postopka. V primeru takšnega (ozkega) tolmačenja v uredbeni okvir brez utemeljenega razloga ne bi bile zajete situacije, ko je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan, ali ko gre za uveljavljanje kakšne pravice do zapuščine, o kateri zapuščinskega postopka sploh ni bilo. Uredba 650/2012 se torej uporablja tudi za spore iz dednopravnih razmerij. Na podlagi njenega 4. člena, ki določa pristojnost po zapustnikovem običajnem prebivališču ob smrti, je (tudi) za dajatveni zahtevek po dediščinski tožbi podana pristojnost slovenskega sodišča.
Tudi po (družinski in dedni) zakonodaji Republike Hrvaške, ki je enako kot Republika Slovenija vključena v okrepljeno sodelovanje med državami članicam EU v zadevah premoženjskopravnega razmerja med zakoncema (tudi zanjo je Uredba 2016/1103 zavezujoča in neposredno uporabljiva), ima zunajzakonska skupnost (kot skupnost partnerjev različnega spola) učinke kot zakonska zveza. Opredelitev zakonske zveze oziroma njeno enačenje z zunajzakonsko skupnostjo, kot to omogoča nacionalno materialno pravo, tudi zato ne more biti v nasprotju s splošnim uredbenim ciljem o predvidljivosti pravil o pristojnosti (in s predvidljivostjo povezano pravno varnostjo). Pristojnost slovenskega sodišča ima glede dajatvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja podlago tako v posebnem pravilu iz 4. člena Uredbe 2016/1103, ki določa pristojnost v primeru smrti enega od zakoncev (atrakcija pristojnosti), kot tudi njenem 6. členu, po katerem je navezna okoliščina za pristojnost običajno prebivališče (oziroma državljanstvo zakonca), pri čemer lega premoženja ni pomembna.
Sodišče prve stopnje se je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe, konkretno pri napolnitvi vsebine pravnega standarda težko nadomestljive škode in pri tehtanju položajev pravdnih strank, pravilno sklicevalo na pomen restriktivnega pristopa.
smrt tožnika med trajanjem postopka - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - kaducitetna upravičenka - odpoved tožbenemu zahtevku - odločitev o stroških pravdnega postopka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - nastanek stroškovne obveznosti - nastanek terjatve na povrnitev pravdnih stroškov - čas nastanka obveznosti - zavezanec za povrnitev stroškov - odgovornost države RS - dolgovi zapustnika - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Kdo nosi stroške postopka, z upoštevanjem pravil, ki jih določa ZPP, odloča šele sodišče, ko se postopek konča. S to odločitvijo obveznost povrniti stroške oziroma pravica terjati plačilo stroškov šele nastane. V konkretnem primeru je do nastanka obveznosti iz tega naslova prišlo šele z izdajo sodbe na podlagi odpovedi, razlog za odločitev, da je tožnica tista, ki je stroške dolžna povrniti tožencem, pa je bila njena odločitev, da se odpove tožbenemu zahtevku in posledična zavrnitev le-tega. O tem, da gre pri tej obveznosti za dolg zapustnice, zato ni mogoče govoriti. Ob njeni smrti ta obveznost oziroma terjatev tožencev še ni obstajala.
ZD člen 213, 213/1. ZDKG člen 3, 3/1, 3/2. SPZ člen 15a, 17. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - manj verjetna pravica dediča - zaščitena kmetija - kmetijski stroji in živina - kmetijske priprave in orodja (pritikline) - pritiklina - posest premične stvari - trdiveno in dokazno breme - premoženje zapustnika ob smrti - vstop dedičev umrlega dediča - identifikacijski podatek - zavlačevanje postopka - dolgotrajnost postopka
Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.
Sodišče lahko naknadno najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli le, če je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem oziroma ali posestvo (zaščitena kmetija) predstavlja njeno celotno premoženje, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist sodediča - odpoved dediščini v korist sodediča - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Izjava o odstopu dednega deleža učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja.
sklep o dedovanju - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija v zapuščinskem postopku - ugotovitev in varovanje pravic strank - dopustne pritožbene novote - novejša sodna praksa - vštevanje daril v zapuščino - vračunanje darila - prikrajšanje nujnega dednega deleža - nujni delež - laična stranka - pravica do izjave - obseg zapustnikovega premoženja
V zapuščinskem postopku so pritožbene novote načeloma dopustne. Zato je uveljavljanje pravice do vračunanja darila v dedni delež in pravice do nujnega deleža šele v pritožbi pravočasno in dopustno. Na to ne vpliva dejstvo, da je sodišče dedinje pisno pozvalo k podaji dedne izjave in da se na ta poziv pritožnica ni odzvala. Pomembno je, da gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več navajati novih dejstev in predlagati dokazov.
URS člen 22. ZD člen 32. ZPP člen 5, 286, 286a, 286a/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitev iz zapuščine - pravočasna vloga - eventualna maksima - načelo kontradiktornosti - povečanje zapustnikovega premoženja
Določba 32. člena ZD zapustnikovim potomcem, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, priznava zahtevo, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno najprej ugotovilo, da ni izpolnjena že prva predpostavka za obstoj izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD, saj med tožnico in zapustnico ni šlo za takšno skupno delovanje in vlaganje, ki bi vodilo v priznanje navedenega zahtevka.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
Dediči imajo možnost, da vrednost pomoči, ki jo je država oziroma občina dala zapustniku, povrnejo in dedujejo celotno premoženje. Če dediči te možnosti ne izkoristijo, se njihovo dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik, dajalec pomoči pa postane lastnik na stvareh iz zapustnikovega premoženja.
Zahteva dajalca pomoči za omejitev dedovanja ni denarna terjatev do zapuščine.
Potrebno je ugotavljati vrednost dane pomoči, pri čemer je odločujoča tista vrednost, ki predstavlja ustrezni del zapustnikovega premoženja, ki je enak prejeti pomoči, časovno gledano v trenutku njegove smrti. Vrednost dane denarne pomoči se mora zato uskladiti z indeksom cen življenjskih potrebščin (valorizacija), saj nominalni znesek izplačane pomoči ne predstavlja tiste vrednosti pomoči, zaradi katere je bilo zapustnikovo premoženje ohranjeno.
Dedno izjavo, podano v zmoti, je mogoče izpodbijati le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju, zato pritožbene navedbe o zmoti ne morejo biti uspešne.