ZFPPIPP člen 101, 126, 126/2, 357. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - procesna legitimacija za pritožbo - pritožba upravitelja - navodila sodišča upravitelju
Sklep o soglasju oziroma o nesoglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka ni sklep, proti kateremu bi imel upravitelj pravico vložiti pritožbo (razen če gre za njegove stroške in nagrado, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre). To velja tudi v primeru, če je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je odločilo o ugovoru.
V zvezi s stališčem upravitelja glede obveznih razlag OT, višje sodišče pojasnjuje, da ima obrazložitev izpodbijanega sklepa zanj naravo navodila iz 101. člena ZFPPIPP, ki je za upravitelja obvezno, tudi če bo prišlo do pravdnega postopka.
ugovor proti odpustu obveznosti - davčne obveznosti - dajanje neresničnih podatkov
Iz zakonskega besedila je razvidno, da je domneva po 1. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP podana, ko je dolžnik dal (med drugim) neresnične podatke davčnemu organu, kar pomeni, da je izpodbita, ko dolžnik dokaže, da ni dal neresničnih podatkov oziroma da tega tudi ni naročil osebi, ki je namesto njega dala podatke davčnemu organu, ali je dopustil tako ravnanje.
Odgovornosti za posledice, ki nastanejo zaradi nepravilnega računovodenja, kar velja le za davčna razmerja in za prekrške, ko mora zavezanec doplačati manjkajoče davke, ki so posledica nepravilnosti (saj je le davčni zavezanec, torej stečajni dolžnik, tisti, ki mora svoje obveznosti plačati), in odgovornosti za prekrške v zvezi z njegovim podjemom ni mogoče neposredno prenašati v postopek odpusta obveznosti, temveč je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je bilo dolžnikovo ravnanje res tako, da predstavlja oviro za odpust obveznosti, kljub izpolnjeni zakonski domnevi.
Zakon ne zahteva, da bi moral imeti namen zlorabe pravice do odpusta obveznosti že v času, ko je bilo dejanje, ki je predmet domneve, storjeno; gre le za to, ali je ravnal vestno in pošteno – če ni, to predstavlja oviro za odpust obveznosti in bi sicer prišlo do zlorabe tega instituta.
Čeprav iz izpodbijanega sklepa ne izhaja jasno, kakšna (kako obsežna) naj bi bila dolžnost dolžnika – samostojnega podjetnika – za preverjanje računovodstva, je neutemeljeno in prestrogo pričakovati od dolžnika, da bo računovodjo, čeprav ta dela zanj, podrobno preverjal. Ravno zato, ker sam nima potrebnega znanja o računovodstvu, si gospodarski subjekt najame osebo, ki to znanje ima in ji tudi zaupa, to je tudi oseba, od katere (ker je strokovnjak na svojem področju) pridobiva informacije o tem, kako mora ravnati.
OZ člen 168, 168/2, 169, 179. ZPP člen 154, 154/2, 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodba noge - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - obseg povrnitve premoženjske škode - prevozni stroški - popolna odškodnina - valorizacija plačanega zneska odškodnine - strošek predhodnega odškodninskega zahtevka - predpravdni stroški - stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi
Tožnik je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi škodo zaradi obrabe vozila. V novejši sodni praksi je bilo sprejeto enotno stališče, ki priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR, ki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za vsak prevožen kilometer službenega potovanja (tretji odstavek 5. člena Uredbe).
Pritožba utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo valorizirati že izplačani znesek odškodnine 18.750,00 EUR od izplačila dne 23.5.2018 pa do izdaje sodbe. Pravno podlago za valorizacijo pred ali med pravdo že plačanega dela odškodnine predstavlja drugi odstavek 168. člena OZ.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje - stvarna služnost na solastni stvari - materialno procesno vodstvo - dokazi in izvajanje dokazov - izvrševanje služnosti
Tožnik solastnine na služeči nepremičnini ni imel nikoli namena obdržati, izvrševal pa je na njej služnostno pravico, kar pomeni, da je uporabljal le tisti del na katerem se je izvajala služnostna pravica in le v obsegu izvrševanja te pravice.
preuranjena začasna odredba - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave
Odgovor na ugovor pa tožencu ni bil vročen. V takem primeru, ko so dejstva med strankama sporna, poleg tega pa tožnik navaja nova dejstva, na katerih utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe, bi sodišče prve stopnje praviloma moralo razpisati narok in šele potem odločiti o ugovoru oziroma vsaj vročiti odgovor na ugovor tožencu in mu dati možnost, da se o njem izjavi in v kolikor bi bilo potem dejansko stanje dovolj razčiščeno, bi bilo možno odločanje o ugovoru tudi brez naroka.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 506, 506/4. KZ-1 člen 57, 57/3, 61.
obnova kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti
Obnova postopka za preklic pogojne obsodbe iz razloga novih dejstev in dokazov po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP ni mogoča, ker nova dejstva ali dokazi v postopku za preklic pogojne obsodbe v nobenem primeru ne morejo pripeljati do oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029128
ZPP člen 408. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. DZ člen 137, 138, 141, 151.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom
Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku.
Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih.
Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.
Ker pritožba dedinje ni podpisana, s pravnim poukom v sklepu o dedovanju pa je bila ustrezno opozorjena, da mora biti pritožba podpisana in na pravno posledico, če temu ni tako, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja predlagatelja po uradni dolžnosti - nedovoljene pritožbene novote
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.
Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se sodišče moralo opreti na podatke o poslovanju iz leta 2018 ali 2019, ne pa iz leta 2017, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so bili v času odločanja na AJPES dostopni le podatki iz leta 2017. Zato se je pravilno oprlo na te dostopne podatke. Po vpogledu v portal AJPES pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo letno poročilo tožeče stranke za leto 2018 objavljeno šele 9. 9. 2019, izpodbijani sklep pa je bil izdan 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje torej sploh ni moglo upoštevati novejših podatkov.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki odgovornost, torej ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, toženke ugotavlja zgolj na dejstvu, da ni opravljala rednega tedenskega čiščenja, ne da bi upoštevalo redne in nesporno ugotovljene dnevne oz. urne obhode po garažni hiši, slednji pa so namenjeni prav ugotavljanju nastanka tovrstnih madežev, je tako po mnenju sodišča druge stopnje zmotna. Opustitev vzdrževanja poti sama po sebi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženke oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve.
Skladno s 445. členom ZKP sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Ker gre za daljše časovno obdobje neplačevanja prispevkov, in sicer več kot tri leta, se ne moreta sklicevati na to, da sta poskrbela vsaj za izplačilo neto plač, temveč bi morala po določenem obdobju, ko prispevkov nista več mogla plačevati, sprejeti drugačne ukrepe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029232
OZ člen 62, 62/2, 336, 337, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - kdaj začne zastaranje teči - rok - računanje časa - nastop zastaranja - kršitev pravice do izjave - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - očitna napaka v datumu
Za pravilnost odločitve o zastaranju terjatve so odločilna dejstva o zapadlosti terjatve in začetku teka zastaralnega roka, trajanju zastaralnega roka in poteku zastaralnega roka.
Tudi v kolikor bi držalo, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, s čimer bi lahko bila podana kršitev pravice do izjave, tega v pritožbi ne more uveljavljati tožeča stranka. Pritožnik se namreč ne more sklicevati na postopkovne kršitve, ki so bile storjene v škodo nasprotne stranke.
procesni pobotni ugovor - določna opredelitev terjatve - izvenzakonska zveza
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zavrnilo tudi pobotni ugovor, ki ga je v predmetnem postopku s pripravljalno vlogo z dne 9. 10. 2018 postavila toženka (procesno pobotanje).
Prvostopenjsko sodišče pa je v tem delu pobotni ugovor pravilno zavrnilo že zato, ker toženka terjatve v tej višini ni v potrebni meri substancirala.
zakonski znak kaznivega dejanja - telesna poškodba - huda telesna poškodba - abstraktna nevarnost - nevarnost za življenje in zdravje - zastrupitev - nezavest
Nezavest, ki je trajala kar deset ur kot posledica hude zastrupitve z drogo GHB - gama hidroksibutiratomske kisline, je že pojmovno takšno stanje, ki dokazuje obstoj znaka kaznivega dejanja hude telesne poškodbe iz prvega odstavka 123. člena KZ-1, t.j. abstraktne nevarnosti za življenje oškodovanke.
Zgolj različno časovno obdobje, ki s sabo nosi sprejem ustreznega predpisa za to obdobje, pri čemer vsebinske razlike med predpisi tožena stranka v pritožbi niti ne zatrjuje konkretno, po presoji višjega sodišča ne more pomeniti ključnega razlikovalnega elementa za presojo obstoja izpolnitve postavljenega zahtevka. Še zlasti to velja v obravnavani situaciji, ko je nesporno, da gre za potrditev vsebinsko identičnega projekta. Prav tako po presoji višjega sodišča ni bistveno razlikovanje v postopku odločanja o odobritvi finančnega prispevka med neodobrenima projektoma in odobrenim velikim projektom, ki ga je tožena stranka utemeljevala na dejstvu, da je finančni prispevek za sofinanciranje velikega projekta odobrila Evropska komisija, saj je k sofinanciranju v vsakem primeru zavezana tožena stranka.
izvršilni stroški - sodna taksa za ugovor - preživninska terjatev - stroški postopka mediacije - sodni stroški - obstoj izvršilnega naslova
Naziranju dolžnika, da bi sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški, ki so mu nastali, moralo upoštevati sodno takso za ugovor, ni moč slediti. Navedeni izvršilni postopek se namreč vodi za izvršitev preživninskega zahtevka, v katerem se v skladu z opombo 4.b Taksne tarife Zakona o sodnih taksah takse ne plačujejo, da dolžniku nalog za plačilo sodne takse za ugovor ni bil izdan, pa je razvidno tudi iz podatkov elektronskega vpisnika. Pritrditi pa je stališču dolžnika, da je sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški upnika neutemeljeno priznalo 2 x 90,00 EUR za mediacijsko srečanje dne 9. 10. 2018 in 17. 1. 2019. Mediacija ni del sodnega postopka, zato stroški postopka mediacije niso sodni stroški in tudi ne stroški, potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje zato stroškov mediacijskih srečanj upniku ni priznalo.
zapuščinski postopek - stroški v zapuščinskem postopku - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - dedni dogovor - zavrženje tožbe - načelo uspeha
Tožba na razveljavitev sodne poravnave je posebna vrsta tožbe, ki jo ZPP ureja v določbah 392. in 393. člena. Gre za procesnopravno tožbo, pri kateri gre po vsebini za izredno pravno sredstvo. Pri odločanju sodišče, pred katerim je bila sodna poravnava (v konkretni zadevi dedni dogovor) sklenjena, postopa po določbah, ki se nanašajo na obnovo postopka (393. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je zato odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka. Višino in potrebnost stroškov (155. člen ZPP) je sodišče prve stopnje obrazložilo v 4. točki izreka sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029122
KZ-1 člen 49, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - zaporna kazen - specialni povratnik - olajševalne in obteževalne okoliščine
Obdolženec je bil že večkrat predkaznovan tudi za istovrstna kazniva dejanja in je torej specialni povratnik, na katerega niti do sedaj izrečene pogojne obsodbe niti prostostne kazni niso toliko vplivale, da bi ga odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj zoper premoženje.
bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - prekluzivni rok 2 leti - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za preiskavo - ustavna odločba
Prvostopno sodišče torej v ponovljenem postopku ni odpravilo kršitev, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem že citiranem sklepu z dne 30. 4. 2019. Soglašati je zato potrebno s pritožnikom, ki v svoji pritožbi prvostopnemu sodišču očita, da je (ponovno) zagrešilo bistveno kršitev določb ZKP, saj ne le, da ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča, temveč se do nekaterih odločilnih dejstev sploh ni opredelilo.
Čeprav iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka nima sredstev, pa ni ponudila ustrezne trditvene podlage, zakaj sredstev ne more zagotoviti. Znesek 33,00 EUR je namreč tako nizek, da bi morala drugotoženka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost.