Sodišče prve stopnje ni ustrezno razmejilo med ravnanji obsojenca pred začetkom postopka osebnega stečaja in ravnanji po začetku postopka, ampak je izhajalo iz zmotne predpostavke, da se od obsojenega pričakuje poplačilo obveznosti iz posebnega pogoja tudi v času postopka osebnega stečaja. Obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanci v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot poseben pogoj, lahko pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
Sanacija družbe je stvar njenih družbenikov in uprave, sodišče pa nima pristojnosti, da bi izvajalo sanacijo družbe. Za to bi moral poskrbeti pritožnik sam, in to že takrat, ko je do insolventnosti prišlo.
postopek osebnega stečaja - preživnina otrok - neobstoječa stečajna masa - končanje postopka osebnega stečaja
Ker v postopku osebnega stečaja ni stečajne mase, predlog za odpust obveznosti pa je bil zavrnjen, kakšnih pravnorelevantnih razlogov za nekončanje postopka osebnega stečaja pa dolžnica niti ne navaja, je izpodbijani sklep pravilen.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - obseg prenosa - končna razdelitev premoženja - neunovčljivo premoženje
Pritožnik kot nov upnik z odstopom terjatve s strani prejšnjega upnika ni mogel pridobiti večje terjatve oziroma več pravic, kot je bila priznana prejšnjemu upniku, zato se upošteva zgolj terjatev upnika, ki obstoji oziroma v priznani višini. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče omejilo višino terjatve, ki je predmet prenosa, ter na upnika preneslo le eno od v prevzem ponujenih terjatev (tisto, ki je po oceni upravitelja najbolj likvidna). Namen instituta prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti po 374. členu ZFPPIPP, ni v okoriščenju / obogatitvi upnikov, pač pa v poplačilu njihovih (v stečajnem postopku priznanih) terjatev s premoženjem, ki ga ni bilo mogoče unovčiti.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - obseg stečajne mase - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso
Preživnina, ki jo je bivši mož stečajne dolžnice dolžan plačevati za preživljanje skupnih otrok, ne spada v stečajno maso stečajne dolžnice in nima nikakršnega vpliva na končanje postopka osebnega stečaja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033452
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - kontradiktornost postopka - pravica do izjave
Obsojenec je bil pred sprejetjem izpodbijanega sklepa seznanjen z vsem relevantnim spisovnim gradivom in je imel vso možnost, da se do njega opredeli, česar pa ni storil. Zaradi takšnega postopanja prvega sodišča mu zato ni mogla biti odvzeta pravica do izjave in s tem bistveno kršene določbe kazenskega postopka.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 343, 343/4, 352.
prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zadeve, ki se vodi glede predhodnega vprašanja. Navedena zadeva je pravnomočno zaključena, zato je nastopil pogoj za nadaljevanje postopka. To pomeni, da pritožba prve toženke ni dopustna, saj nima (več) pravovarstvenega interesa za pritožbo.
Sprememba prvega odstavka 196. člena ZZK-1, s katero je bila črtana možnost vpogleda v zbirko listin, je po svojem namenu in naravi povezana s celovito informatizacijo zemljiškoknjižnega poslovanja, torej s postopki, ki so se začeli po 1. 5. 2011.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031261
ZDSS-1 člen 70, 70/1.. ZIZ člen 272.
dodatek za pomoč in postrežbo - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Začasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanja, ki pomeni že izpolnitev tožbenega zahtevka. Zato začasna odredba ne sme biti taka, da po svoji vsebini pomeni že samo odločitev o glavni stvari. Tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči ni namen izdajanja začasnih odredb v reševanju spora in odločitev o glavni stvari, ampak v zavarovanju določenega dejanskega stanja glede zavarovančeve terjatve, da bi se na tak način odstranilo ali vsaj zmanjšalo ogrožanje bodoče izvršbe. Ker je začasna odredba sredstvo zavarovanja, ne pa sredstvo izpolnitve zahtevka, začasne odredbe že načelno ni mogoče izdati, če se vsebina predlagane začasne odredbe pokriva s tožbenim zahtevkom. Iz vsebine predlagane začasne odredbe namreč izhaja, da je predlog začasne odredbe povsem identičen s tožbenim zahtevkom.
Da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšna je bila priporočena cena storitev čistilnih servisov, ne vzdrži resne presoje. Prvič zato, ker sodišče izvaja dokaze, ki jih predlagajo stranke, za izjemo iz drugega odstavka 7. člena ZPP pa ne gre. Drugič zato, ker je to vprašanje pravno nepomembno. Cena pogodbenih del je bila dogovorjena, zato jo mora naročnik plačati (prvi odstavek 642. člena OZ), kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje in kot tudi pravilno navaja tožnik v odgovoru na pritožbo.
Že v besedilu obeh garancij je izrecno navedeno, da gre za brezpogojni garanciji oz. garanciji "na prvi poziv". V nadaljevanju besedila garancij pa tudi niso podani sklici na konkretna določila pogodbe iz temeljnega posla, ki po indijskem pravu utemeljujejo obstoj pogojne garancije in hkrati relativizirajo prvotno brezpogojno zavezo garanta. Zgolj obveznost podaje pisne izjave, v kateri je bil I. dolžan navesti, da je upnik kršil pogodbeno obveznost, in navesti vidik kršitve pogodbe, ne pomeni, da se sporni garanciji opredelita kot pogojni. Že dikcija zapisa, da mora I. predložiti pisno izjavo z navedbo, da je upnik kršil pogodbene obveznosti, po presoji višjega sodišča pomeni, da garanciji od I. nista terjali dokazovanja resničnosti očitane kršitve obveznosti iz temeljnega posla. Ob upoštevanju tipa oziroma vrste garancij - garanciji za dobro izvedbo del in po določbah dodatka h garancijama z dne 28. 12. 2013 tudi garanciji za vračilo plačanega predujma (temu pritožba ne nasprotuje) - je nujni oziroma neločljivi del unovčenja takšne garancije izjava, da je nasprotna stranka kršila obveznosti iz temeljnega posla. Vendar je to le formalni element, ki dolžniku - banki kot zavezancu za izplačilo garantiranega zneska sam po sebi nedvomno ne nalaga vsebinske presoje resničnosti trditev I. - upravičenca v pisni izjavi o upnikovih kršitvah.
Potem ko je toženec ugovarjal, da med njima ni bila sklenjena posojilna pogodba ter, da ni podpisal listin, na katere se tožnik sklicuje (glede nespornosti podpisa na dogovoru o vračilu z dne 17. 12. 2015 bo pojasnjeno v nadaljevanju) ter, ko tudi dokaz z izvedencem grafologom ni bil uspešen, je sodišče ta potrdila in dogovor pravilno upoštevalo le kot tožnikovo enostransko evidenco o posameznih posojenih zneskih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - prihranki - premoženjsko stanje družinskih članov
Tožnikov sin ni oseba, katere materialni položaj je pri odločitvi oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati. Tožnik ga po ugotovitvi sodišča prve stopnje po zakonu ni dolžan preživljati (10. člen ZUPJS).
Sinovi prihranki se ne upoštevajo pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev.
Podani so pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
V tem kontekstu ne drži, da citirana določba ZEKom-1 za toženca ne velja. Slednji v pritožbi pravilno opozarja, da se tudi Splošni pogoji uporabe storitev družb Skupine T. (priloga A7), ki jih je predložila tožnica, v Končnih določbah sklicujejo na drugi odstavek 129. člena ZEKom-1, ki poleg potrošnikov velja tudi za "druge osebe", ki se nanj lahko sklicujejo, če ravnajo v skladu s citirano zakonsko določbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00040251
ZGD-1 člen 498,498/1. OZ člen 421. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 7/1, 318, 318/1, 318/1-3.
tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenos zemljiškega pisma - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - odlog plačila terjatve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - cesija terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - obid kogentnega predpisa - ločitvena pravica - nesklepčna tožba nesklepčnost tožbe - izbris zemljiškega dolga
Gospodarsko ustreza posojilu tudi družbenikov odlog terjatve nasproti družbi. Iz tega razloga pravno dejanje odloga plačila dobička ob podani kapitalski neustreznosti družbe predstavlja nedovoljeno kapitalsko posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Za presojo, ali določeno pravno dejanje predstavlja kapitalsko posojilo po 498. členu ZGD-1, je namreč odločilen trenutek, ko je bila pravno dejanje izvedeno. Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Glede na to, da je za presojo ugovora kapitalskega posojila odločilen trenutek, kdaj je bilo posojilo dano, je ugovor po 498. členu ZGD-1 nastal že s trenutkom, ko je bilo pravno dejanje iz 498. člena ZGD-1 opravljeno. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, kdaj je tožnica izvedela za odstop terjatve, saj se s cesijskim prenosom pravna narava terjatve ne spremeni. Nasprotna razlaga bi omogočala obid kogentne določbe 498. člena ZGD-1. S cesijo terjatev iz posojil, ki ustrezajo kriterijem iz 498. člena ZGD-1 na tretje osebe, bi se družbeniki, ki so družbi namesto lastnega kapitala zagotovili posojilo, izognili zakonsko predvideni sankciji in bili drugi upniki stečajnega dolžnika oškodovani. Če gre za zavarovalni zemljiški dolg (kot v obravnavanem primeru, ko je bil zemljiški dolg ustanovljen zaradi zavarovanja terjatve iz naslova bilančnega dobička) pridobi dolžnik s plačilom obveznosti iz zemljiškega dolga pravico do povratnega prenosa zemljiškega dolga. Ta pravica izvira iz zavarovalne pogodbe in tudi če ni izrecno omenjena, je mogoče domnevati obstoj takšnega implicitnega dogovora. Dolžnik lahko torej le na podlagi plačila določene obveznosti, za zavarovanje katere je bil ustanovljen zemljiški dolg, zahteva povratni prenos zemljiškega pisma.
hipotekarni dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - izvršba na nepremičnino - izvršilni stroški - stroški cenitve - dolžnost povrnitve stroškov
Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik. Kot enakovredna stranka postopka je zato dolžan povrniti upniku potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino, kot to določa peti odstavek 38. člena ZIZ.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - trajanje ukrepa - manična depresija - opustitev zdravljenja - mnenje psihiatra - pogoji za predčasni odpust
V primeru izboljšanja bolezenskega stanja 71. člen ZDZdr omogoča odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka iz sklepa sodišča.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2, 270, 270/1-9, 270/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/5, 515/6.
tožba na prenehanje družbe - pravilno zastopanje v postopku - skupno zastopanje - pooblastilo - rok za predložitev pooblastila - začasni zastopnik - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Izpodbijani sklep je sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na določitev roka za predložitev pooblastila, zoper katerega ni pritožbe. Zato pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.
Navzven izraženo nestrinjanje dveh direktorjev, ki zastopata družbo skupno, o vprašanju, ali naj družba preneha ali ne, je po stališču pritožbenega sodišča preraslo iz notranjega razmerja v odločilno dejstvo za rešitev spora, ki ga sodišče, ki odloča o prenehanju ali obstoju družbe, ne more spregledati z obrazložitvijo, da naj sporna razmerja glede zastopanja uredita sama družbenika znotraj družbe.
Če družbenika ne moreta rešiti spornih razmerij o obstoju družbe, jih ne bosta niti glede zastopnikov družbe. Sodišče pa mora pravni osebi, ki se je v sporu znašla na strani tožene stranke, zagotoviti pravilno zastopanje, sicer tožbe zoper njo ne more obravnavati. Pri opravljanju svojih nalog morata direktorja ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Toženka ni dokazala, da podedovano premoženje nima vrednosti. Izpodbijanje pravilnosti te ugotovitve z novimi pritožbenimi navedbami o vrednosti dejansko podedovanega premoženja in stroških, ki jih je poravnala na račun dolgov zapuščine, ne more biti uspešno, saj z navedenim uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa izpodbijane sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati.
OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 436, 436/3, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
neupravičena obogatitev - odločanje o isti stvari - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je obenem razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici 1.109,32 EUR z obrestmi, čeprav plačilo navedenega zneska tožencu že nalaga izdani sklep o izvršbi v prvem odstavku svojega izreka. Sodišče prve stopnje je torej dvakrat odločalo o isti stvari, kar ni dopustno.