Zakonodajalec je s strožjim obravnavanjem te kategorije voznikov želel doseči, da bi vozniki, ki šele pridobijo vozniške izkušnje kot samostojni vozniki v cestnem prometu s kategorijama A ali B motornih vozil, pod grožnjo hujših posledic doseženih kazenskih točk, še dosledneje spoštovali cestnoprometne predpise, saj zaradi neizkušenosti predstavljajo večjo nevarnost v cestnem prometu kot tisti vozniki, ki že imajo večletne vozniške izkušnje.
Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002711
ZP-1 člen 47, 143, 143/1-1, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/1, 145/2. ZVCP-1 člen 238, 238a, 238a/2.
stroški postopka o prekršku – stroški hrambe zaseženega vozila – pravnomočnost sodbe o prekršku – stroški izvršitve sodbe – zaseg motornega vozila
Stroški hrambe zaseženega vozila, ki so nastali po pravnomočnosti sodbe o prekršku, ko je postopek o prekršku končan, do oddaje le-tega v uničenje, niso stroški postopka o prekršku, temveč stroški postopka izvršitve sodbe, ki jih ni mogoče naložiti v plačilo obdolžencu.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066016
ZVCP-1 člen 130, 130/2, 130/4, 130/4-d. ZP-1 člen 129a.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – alkohol – direktni naklep – sodba, izdana v skrajšanem postopku
Glede na visoko stopnjo alkohola, ugotovljeno v obdolženčevem organizmu (0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), je očitno zaužil tekom dneva tolikšno količino alkohola, da se je zavedal, da presega še dovoljeno stopnjo 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vendar se je kljub temu odločil za vožnjo vozila v cestnem prometu.
Na pravilnost te odločitve ne vpliva v zakonu predpisano stopenjsko kaznovanje v odvisnosti od ugotovljene koncentracije alkohola.
preverjanje psihofizičnega stanja – preizkus alkoholiziranosti – strokovni pregled
Ob ugotovitvah, ko je prvotno izmerjeni rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom pokazal vsebnost 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance proizvajalca 0,05 pomeni vsebnost 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ter ob ugotovitvi, da je rezultat strokovnega pregleda pokazal 1,66 grama alkohola na kilogram krvi, je torej za obdolženca rezultat strokovnega pregleda zanj manj ugoden, čeprav gre za nedvomno točno ugotovljeno koncentracijo alkohola, ki jo tudi izvaja pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz. Pri tem pa ni spregledati, da je obdolženec v skladu z 2. odstavkom 132. člena ZVCP-1 s tem, ko se ni strinjal z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom in posledično tudi odklonil podpis zapisnika, le izkoristil svojo zakonsko pravico pri kontroli prvotno dobljenega rezultata z elektronskim alkotestom še z rezultatom krvne analize, kar pa mu ob pravilnem razumevanju določbe 132. člena ZVCP-1 po oceni višjega sodišča ne more in ne sme biti v škodo. Taka razlaga je skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je sicer zavzelo stališče v primeru odklonitve strokovnega pregleda, vendar pa je v tej smeri bilo zavzeto stališče, da pravica obdolženca - preizkušanca v cestnem prometu, da izposluje kontrolo prvotno dobljenega rezultata, ki ga je pokazal elektronski alkotest, ne more biti obdolžencu v škodo, saj bi ob vsaki drugačni razlagi prišlo lahko do situacije, ko bi obdolženec, ki je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje ZVCP-1, v posameznih primerih bil lahko strožje kaznovan kakor za prvotno, zgolj z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola, ki jo je pokazal elektronski alkotest.
vključevanje v cestni promet – načelo defenzivne vožnje – deljena krivda – odgovornost za prometno nesrečo
Obdolženec je imel objektivne možnosti preprečiti prometno nesrečo, vendar ga k temu ni zavezovalo načelo defenzivne vožnje, temveč pravilo vključevanja v cestni promet, ki določa, da mora voznik, ki se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna, pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje. Pri tem ni pomembno, koliko je vozilo, ki vozi po prednostni cesti, oddaljeno in s kolikšno hitrostjo vozi. Če ga voznik, ki se vključuje na prednostno cesto z neprednostne, vidi, ga mora spustiti mimo. Če pri tem oceni, da mu oddaljenost in hitrost vozila, ki vozi po prednostni cesti, omogočata varno vključevanje v promet na prednostni cesti, kar pomeni, da vozniku, ki vozi po prednostni cesti ne bo potrebno močno zavirati ali zapeljati s ceste, da bi preprečil trčenje, lahko to stori na lastni riziko. V kolikor mu to ne uspe in pride do prometne nesreče, ni nobenega dvoma o tem, da je kršil pravilo vključevanja.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066571
ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 147, 147/1, 147/1-1, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4, 199, 200, 200/1, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja – pogoji za vožnjo vozil – voznik začetnik – pridobitev vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločb – izvršitev odločbe
Storilec je vozniški izpit za voznika motornega vozila kategorije B opravil aprila 2006, vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedene kategorije pa je prvič pridobil julija 2008. Ob upoštevanju navedenega in 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije, je imel storilec ob storitvi prekrškov, za katere so mu bili izdani plačilni nalogi, status voznika začetnika, saj mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano julija 2008, datum, kdaj je opravil vozniški izpit pred pristojno komisijo iz 173. člena ZVCP-1, pa je nepomemben. V skladu s 147. členom ZVCP-1 je namreč opravljeni vozniški izpit zgolj eden izmed pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Glede na to, da so plačilni nalogi, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, postali pravnomočni, v tej fazi postopka ni mogoče preizkušati pritožbenih navedb, v katerih storilec uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z navedenimi plačilnimi nalogi, prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da naj se mu izbrišejo kazenske točke oziroma izreče zgolj opozorilo.
Po uveljavitvi ZVCP-1F je status voznika začetnika vezan na starost (21 let), na prvo pridobitev vozniškega dovoljenja nasploh ter na prvo pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A ali B – ne pa torej na prvo pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C.
Ker je od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije B (ki je predpogoj za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C) do datuma storitve prekrškov minilo več kot dve leti in je storilec tudi že zdavnaj izpolnil starostni pogoj 21 let, tako po nobenem od kriterijev ob storitvi prekrškov ni mogel imeti statusa voznika začetnika.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066547
ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-d. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 32.
hitrost vožnje - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - okoliška temperatura - uporaba določb kazenskega zakonika - skrajna sila
Določba 1. točke 7. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti določa referenčne pogoje, to so pogoji, ki jih morajo merilniki hitrosti izpolnjevati pri laboratorijskih preizkušnjah, za katere veljajo strožja merila pri zagotavljanju pogojev za izvajanje meritev, kot na terenu. Delovni pogoji, ki jih morajo merilniki hitrosti izpolnjevati na terenu, pa so določeni v 2. točki 7. člena tega pravilnika, in sicer je navedena le okoliška temperatura od 0 do +50° C, pri čemer pa po tehničnih navodilih laserski merilnik TRAFFIpatrol deluje tudi v temperaturnih mejah od -10 do +50° C.
Obdolženec za svoje trditve, da je bil na intervencijski vožnji, ni predložil nobenih pravno relevantnih dokazov, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti, čemur pa zgolj z izjavo, da je bil na nujni vožnji, ni zadostil.
ZP-1 člen 132, 132/2. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132.
identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – preverjanje psihofizičnega stanja – vožnja pod vplivom alkohola – odklonitev preizkusa z etilometrom
Zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, je prekoračen tedaj, kadar med dejanjem, opisanim v obdolžilnem predlogu, in tistim, ki ga je sodišče sprejelo v sodbo, ni objektivne identitete, in tudi tedaj, ko se sodba o prekršku nanaša na neko drugo osebo kot pa obdolžilni predlog, ko torej ni podana subjektivna identiteta. V opisu dejanja v izreku sodbe se obdolžencu očita, da je kot voznik osebnega avtomobila vozil v naselju in imel 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vse te okoliščine pa izhajajo tudi iz opisa dejanja v obdolžilnem predlogu, tako da zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 ni podana.
Obdolženec je bil v postopek o prekršku res predlagan zaradi prekrška po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker naj bi kot voznik osebnega avtomobila, ki ga je vozil v naselju, odklonil preizkus z merilnikom alkohola (etilometrom), potem ko se ni strinjal z rezultatom elektronskega alkotesta 0,95 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (kar ob upoštevanju tolerance elektronskega alkotesta v obdolženčevo korist pomeni očitek stopnje alkohola 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Sodišče prve stopnje pa je obdolženca spoznalo za odgovornega prekrška po 5. odstavku 130. člena ZVCP-1, to je prekrška vožnje pod vplivom alkohola z 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, čeprav v obravnavanem primeru »primarna« kršitev, ki temelji na rezultatu, dobljenem z alkotestom, ne pomeni milejšega sankcioniranja, kot je predpisano zaradi odklonitve odrejenega preizkusa z merilnikom alkohola (za oba prekrška je poleg glavne sankcije globe predpisana tudi stranska sankcija osemnajst kazenskih točk). Glede na navedeno je bil obdolženec tako od začetka postopka seznanjen z vsemi okoliščinami, ki pomenijo zakonske znake prekrška po 5. odstavku 130. člena ZVCP-1, kot tudi z okoliščinami, ki so zakonski znak prekrška po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, saj je v zagovoru med drugim izpovedal, da je preizkus z alkotestom opravil in se rezultata, ki je bil po njegovem 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, spominjal, a se z njim ni strinjal.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066543
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 30/5, 134.
neprilagojena hitrost vožnje – ovira – prometna nesreča – kršitev materialnih določb zakona
Iz opisa dejanja v izreku sodbe, da obdolženka hitrosti vožnje ni prilagodila vožnji v desni pregledni ovinek in svojim sposobnostim (voznica začetnica), zaradi česar jo je najprej zaneslo v levo, čez levi rob vozišča in je z zadnjim levim kolesom trčila oviro, in sicer v betonski robnik, od tam pa jo je odbilo v desno in je vozilo drselo v desno izven vozišča tako, da je s sprednjimi kolesi in sprednjo stranjo vozila trčila v betonski robnik in kovinsko odbojno ograjo ob desnem robu vozišča, ne izhaja, da bi s svojim ravnanjem povzročila prometno nesrečo.
Kršitev določbe 30. člena ZVCP-1 je splošnega značaja in od voznika zahteva, da ves čas prilagaja hitrost svoje vožnje navedenim okoliščinam, tako da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko še pravočasno ustavi pred oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, katere pojav lahko pričakuje na cestišču. Od voznikov v cestnem prometu se zahteva, da se izognejo tudi tistim oviram in nevarnostim, ki niso označene z ustreznimi prometnimi znaki na cestišču, ob pogoju, da jih glede na konkretno situacijo voznik lahko predvidi in pričakuje.
Sodišče je pri svojem odločanju vezano le na opis dejanja v obdolžilnem predlogu, ne pa na pravno kvalifikacijo prekrška.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066540
ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2. ZP-1 člen 67, 67/1, 121, 157, 157/3.
neprilagojena hitrost vožnje – ovira – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – izvedenstvo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – odgovornost vzdrževalca ceste
Ni mogoče sprejeti pritožbenega dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca cestnoprometne stroke, saj pritožnik v nasprotju s 3. odstavkom 157. člena ZP-1 ne navede utemeljenih razlogov, zakaj obdolženec tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zgolj navedba, da je obdolženec pravni laik in da ne razume posameznih pravnih poukov, ob tem, da je bil pred zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje poučen o tem, da si lahko vzame zagovornika in da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati, ter ob dejstvu, da je po tem pouku izjavil, da ga razume in da se bo zagovarjal sam ter to tudi podpisal, namreč ne utemeljuje zaključka, da obdolženec tega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določilo 30. člena ZVCP-1 zahteva od voznika, da ves čas prilagaja hitrost svoje vožnje v tem členu navedenim okoliščinam, tako da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko še pravočasno ustavi pred oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, katere pojav lahko pričakuje na cestišču. Od voznikov v cestnem prometu se tako zahteva, da se izognejo tudi tistim oviram in nevarnostim, ki niso označene z ustreznimi prometnimi znaki na cestišču, ob pogoju, da jih glede na konkretno situacijo voznik lahko predvidi in pričakuje, pri tem pa okoliščina, da voznik vozi v okviru dovoljene hitrosti vožnje, ni pomembna.
Glede v pritožbi izpostavljene odgovornosti vzdrževalca ceste, ker je opustil dolžno ravnanje, kar naj bi bil vzrok obravnavane prometne nezgode, višje sodišče le pripominja, da ta okoliščina, ki sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila ugotovljena, tudi v primeru, če bi bila ugotovljena kot okoliščina, ki je soprispevala k nastanku prometne nezgode, lahko predstavlja le okoliščino za odmero sankcij.
Lastnik vozila mora za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti (le v takem primeru je namreč izvedba dokaza obvezna), zgolj z izjavo, da je vozil J. iz Ria, pa obdolženec ni zadostil temu dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih dokazov, da je tujec inkriminiranega dne res prebival v Republiki Sloveniji.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - zapisnik
Ne ZVCP-1 ne Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ne predpisujeta vodenja zapisnika o ugotovljeni prekoračitvi hitrosti, temveč je vodenje zapisnika predpisano le z internim aktom policije. Pravilnik pa glede dokumentiranja v 15. členu določa le, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066568
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 207, 207/1, 207/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – vodenje skupne evidence kazenskih točk
Ker je storilec uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pred pravnomočnostjo zadnje odločbe, s katero so mu bile izrečene štiri kazenske točke, je treba upoštevati novo stanje v skupni evidenci kazenskih točk.
I.odst. čl.233 ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe nalaga predvsem aktivno sodelovanje v postopku o prekršku v taki obliki, da predloži za svoj alibi razbremenilne dokaze, kar je obdolženec v obravnavani zadevi tudi storil.
Stališče prvostopnega sodišča, ko kljub obdolženčevemu aktivnemu sodelovanju in predlaganju dokazov le-teh ni izvedlo in je zaključilo, da bi moral obdolženec svojo odsotnost s kraja dokazati, je torej napačno.
ZVCP-1 člen 25, 27, 134, 234. ZP-1 člen 156, 156-4.
vožnja z vozilom po cesti – vključevanje v promet, sprememba smeri in premiki z vozilom – povzročitev prometne nesreče – prometna nesreča z neznatno nevarnostjo – kršitev materialnih določb zakona
Prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda, torej prometna nesreča I. kategorije, se v primeru, da je vzrok tej prometni nesreči prekršek, za katerega je predpisana samo globa, šteje kot prometna nesreča z neznatno nevarnostjo, za katero ni mogoče uporabiti določbe 234. člena ZVCP-1, ki določa sankcije za t.i. kvalificirani prekršek.
V izreku izpodbijane sodbe opisano ravnanje ne predstavlja kršitve 2. odstavka 25. člena ZVCP-1, ki določa, da mora voznik voziti po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje, temveč 1. odstavka 27. člena citiranega zakona, ki določa, da se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje, pred premikom vozila ali vključevanjem v promet, prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje, in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati s smerno utripalko.
Strinjati se je sicer z obdolženčevimi pritožbenimi navedbami, da zaradi dolžine vozila in priklopnega vozila ter zavijanja v stransko cesto tega manevra drugače ni mogel izpeljati, vendar pa bi se moral prav zaradi tega tudi kot voznik ustrezno prepričati, da ta manever stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu ali premoženje in tudi zaradi specifičnosti vozila in nameravane spremembe smeri na ustrezen način poskrbeti za odvrnitev nevarnosti za druge udeležence v prometu (na primer s postavitvijo ustreznega opozorilnega znaka, s pomočjo druge osebe in podobno).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066014
ZP-1 člen 25, 27, 27/1, 123, 156. ZVCP-1 člen 103, 103/1, 103/9, 103/13.
kršitev materialnih določb zakona – stek – navidezen stek – sankcija za posamezni prekršek – enotna sankcija
Zakonodajalec je v zakonskem opisu prekrška po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1 navedel več izvršitvenih dejanj, zato je obdolženec, ki je ravnal v nasprotju s prvim in 9. odstavkom 103. člena ZVCP-1 storil le en prekršek po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1.
Sodišče mora za vsak posamezen prekršek določiti glavno sankcijo (globo) in stranske sankcije ter nato izreči enotno sankcijo kot seštevek tako določenih glob in stranskih sankcij. Sodišče v enotni sankciji ne sme izreči stranske sankcije, ki je ni pred tem določilo poleg globe za katerega od posameznih prekrškov.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled
Strokovni pregled v skladu s 133. členom ZVCP-1 obsega tako zdravniški pregled kot odvzem vzorcev telesnih tekočin, pri čemer se obseg odvzema vzorca določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost prepovedanih snovi v organizmu, tako da sicer zadostuje tudi odvzem le ene od navedenih telesnih tekočin, vendar pa mora udeleženec v cestnem prometu pri strokovnem pregledu sodelovati ter na (zdravnikovo) zahtevo oddati tako vzorec krvi kot urina. Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066010
ZVCP-1 člen 235, 235/5.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila – osnovni poklic
Le storilcu, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, ki ni storil prekrška, za katerega je predpisanih osemnajst kazenskih točk s katerokoli od kategorij, ali ki s kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, ni dosegel oziroma presegel tretjine kazenskih točk, se lahko ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil, s katerim opravlja osnovni poklic.