Sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.
ZGD-1 člen 425. ZPP člen 19, 155, 155/1, 274, 339, 339/1. OZ člen 147, 147/2.
zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - družbeniki izbrisane družbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odstop stvarno pristojnemu sodišču - potrebni stroški postopka
Tožnik ni navedel, na kakšen način je zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da zavrženje tožbe šele po prejemu odgovora na tožbo, in ne že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, ni vplivalo na pravilnost odločitve, da jo je treba zavreči.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - stopnja zanesljivosti kot dokazni standard - povzročanje materialne škode - pomanjkljiva obrazložitev - manjkajoči razlogi - sklep se ne da preizkusiti
39. člen ZDZdr kot pogoj za prisilno hospitalizacijo zahteva, da si oseba povzroča hudo premoženjsko škodo. Vsakršna premoženjska škoda še ne zadošča. Huda premoženjska škoda je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj meni, da je posodba zneska, ki je nekoliko višji od dveh mesečnih plač nasprotne udeleženke, huda premoženjska škoda.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103, 104. ZPIZ-2 člen 182, 182/2, 429, 429/3. ZZRZI člen 40. ZUP člen 224, 224/1. URS člen 50.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - dokončnost upravne odločbe
Med pravdnima strankama sporno vprašanje, ali bi toženka s postopkom oziroma podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi morala počakati do pravnomočne odločitve v socialnem sporu v zvezi z odločbo ZPIZ, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane omejitve pri delu, je sodišče prve stopnje rešilo pravilno. Pravilno je štelo, da toženka tožnici ni preuranjeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi in da ni bila dolžna čakati na pravnomočno odločitev v socialnem sporu.
umik pritožbe - izjava o umiku pritožbe - pritožbeni stroški - stroški odgovora na pritožbo - vračilo sodne takse
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je tožena stranka z dopisom pritožbo umaknila in zahtevala vračilo sodne takse. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - objava oglasa
Podrobnejše prvostopenjske ugotovitve oziroma trditve toženca o tem, kako so bile porazdeljene tožničine naloge, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja nedovoljenega širjenja odpovednega razloga, katerega bistvo je bilo v tem, da je toženec ukinil tožničino delovno mesto. Dokazni postopek je to potrdil, prav tako ukinitev tožničinega pododdelka, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je postalo delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno.
Za presojo poslovnega razloga je bistveno, da je toženec res izvedel reorganizacijo, ne pa, ali je bila ta glede na finančno stanje družbe smotrna in ali je bil z njo dosežen zastavljeni cilj (povečanje dobičkonosnosti in konkurenčnosti).
mejni spor - predlog za sodno ureditev meje - sporni mejni svet - močnejša pravica - izdelava elaborata - načelo kontradiktornosti
V skladu z določilom prvega odstavka 77. člena SPZ sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice v primeru, če je vrednost spornega mejnega prostora nižja od vrednosti 4.000 EUR, tudi v primeru, če udeleženci ne soglašajo z določitvijo meje na podlagi močnejše pravice. Kriterijev za določitev sporne meje sodišče ne more izbirati v poljubnem vrstnem redu, ampak si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi kriterija močnejše pravice. Šele če to ni mogoče, mejo uredi po zadnji mirni posesti, šele na koncu pa lahko uporabi kriterij pravične ocene.
ZPP člen 102, 103, 116, 116/1, 142, 447, 447/1, 447/2, 458, 458/3. URS člen 15, 15/2.
vrnitev v prejšnje stanje - spor majhne vrednosti - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - nepredvidljiv dogodek - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pritožbe - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - uradni jezik sodišča - pravica do uporabe svojega jezika
Z napačnim pravnim poukom sodišče tožencu ni moglo podeliti več pravic, kot mu jih gre po zakonu, a jih tudi ni smelo odvzeti.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da gre pri tožencu za dalj časa trajajoče zdravstveno stanje (star je 83 let in čaka na operacijo srca). Trditev da bi se stanje nenadno poslabšalo tako, da bi pritožniku onemogočalo prihod na narok ali/in pravočasno posredovanje prošnje za preložitev naroka ali/in poskrbeti, da bo opravo procesnega dejanja zagotovil preko pooblaščenca, toženec ni podal.
Roke za vložitev pritožbe in zakonsko ureditev, ki terja zavrženje prepozne pritožbe, ne da bi jo sodišče obravnavalo vsebinsko, je mogoče razumeti kot omejitev pravice do pritožbe. A vsaka omejitev ustavnih pravic ni nedopustna. Pravice v sodnem postopku so že po svoji naravi takšne, da je nujno, da zakon določi način njihovega izvrševanja (drugi odstavek 15. člena Ustave RS).
Uveljavitvi načel ekonomičnosti in pospešitve postopka je namenjenih vrsta institutov, med njimi so tudi krajši roki. Pritožbeni rok res ne sme biti prekratek, a glede na to, da se v postopku v sporih majhne vrednosti obravnavajo manj zapletene zadeve, ki imajo manjši pomen za stranke ter ob upoštevanju razmerja med vrednostjo spora in stroški postopka, osemdnevni rok za vložitev pritožbe ni prekratek.
stroški postopka - potrebni stroški - pravnomočna odločitev - stroški za sestavo vloge - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Ne glede na to, da je bilo s pravnomočno sodbo pravnomočno odločeno, da mora tožnik toženki povrniti vse stroške postopka, ki se je nanašal na zahtevek za plačilo variabilnega dela plače, to ne pomeni, da ji je dolžan povrniti vse stroške, ampak le potrebne stroške po določbi 155. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067015
OZ člen 352, 352/1, 352/2.
vmesna sodba - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da se je tožnik, glede na ugotovitve iz izvedenskega mnenja, šele na podlagi EMG z dne 25. 1. 2019 in dopisom nevrologa z dne 31. 1. 2019 seznanil s celotnim obsegom poškodb, ki jih je ob nezgodi utrpel, tudi z okvaro perifernega živčevja v spodnjem levem udu, ki je v neposredni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom oziroma iz njega izvira. Zdravljenje kronične posttravmatske bolečine je bilo po ugotovitvah izvedencev zaključeno šele s tem pregledom. Na podlagi navedenega je pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu ni zastaran.
sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - podrejene obveznice - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pravni interes pritožnika je predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan mora biti do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Pritožnica je izgubila pravni interes za obravnavanje pritožbe. Njen položaj se namreč z odločitvijo pritožbenega sodišča, glede na to, da postopek ni več prekinjen, ne more izboljšati.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - ocena dela - opozorilo pred odpovedjo - stroški postopka - oprostitev stroškov
Dejstvo, da so bili odnosi med tožnikom in sodelavci slabi (kar potrjujejo tudi zbrani podpisi delavcev proti vrnitvi tožnika v kolektiv, na katere opozarja v pritožbi), pa še ne dokazuje trpinčenja tožnika, zlasti glede na ugotovljeno dejstvo, da je tudi tožnik s svojim ravnanjem soprispeval k slabim odnosom in da se s predlaganimi rešitvami toženke praviloma ni strinjal (tako si je npr. po eni strani želel lastno pisarno, nato pa toženki očital, da ga je zaprla v pisarno in s tem izolirala od sodelavcev).
Zaradi slabega finančnega stanja tožnika pritožbeno sodišče stroškovne odločitve ne more spremeniti in tudi nima pristojnosti za oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik je, če izpolnjuje predpisane pogoje, lahko oproščen le lastnih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov, ki jih mora zaradi neuspeha v postopku povrniti nasprotni stranki (9. člen ZBPP).
Sodišče prve stopnje je zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka (v celoti) najmanj preuranjeno ugodilo. Pri tem ni upoštevalo, da v pravico do tedenskega počitka posega samo konkretna naloga, ki jo je treba opraviti prav na ta dan po odredbi oziroma ukazu nadrejenega.
ureditev stikov otroka s staršem - sprememba ureditve stikov - stiki otroka s staršem - izvrševanje stikov z otrokom - največja korist otroka - konfliktnost med starši
Nočitev med tednom bo očetu omogočila, da bo dejavno vpet v vsakdan svojega sina, ne le dve uri, ki bi jih s sinom preživel na treningu košarke. Na željo očeta sin obiskuje šolo v B., čeprav živi v A., kar je zanj in njegovo mamo tri dni v tednu velik logistični napor. Zato je prav, da se dva dneva med tednom v vsakdan svojega sina dejavno vključi tudi njegov oče.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor skritih napak - neprerekane navedbe - vzrok za napako - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka
Pritožbene trditve o tem, kdaj (datumsko) in kdo je napako opazil, kdaj, kdo in kako določno je zatrjevano napako opisal oziroma grajal tožeči stranki ter da je v zvezi s tem v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno materialno pravo in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje niso pravno relevantne. Ob izostanku ugotovitve, da je vzrok za zatrjevano napako pri tožeči stranki, citirane okoliščine namreč niso več odločilne. Umanjka namreč že prvi od pogojev za uspešno uveljavljanje skritih napak.
stranska intervencija - pravna korist - predlog za dopustitev stranske intervencije
Intervencija je dopustna le, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - sopotnik kot oškodovanec - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - izključna krivda voznika
Tožena stranka ne more razbremeniti svoje odgovornosti z ugovorom, da je za škodni dogodek izključno krivdno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - protispisnost - zavarovalna pogodba - zavarovanje prevozniške odgovornosti - posebni pogoji zavarovanja - zavarovalna premija - znižanje zavarovalne premije
Sodišče prve stopnje je (pravilno) zaključilo, da je tožena stranka tista, ki nosi trditveno in dokazno breme glede znižanja premijske stopnje na podlagi škodnega rezultata in da tega ni zmogla. Za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu bi namreč morala na podlagi konkretnega izračuna pojasniti, kako bi bilo treba znižati premijsko stopnjo na podlagi škodnega rezultata glede na določbe Posebnih pogojev o določanju zavarovalne premije na podlagi škodnega rezultata (2. člen). Ker tožena stranka zgolj s trditvami o neupravičenih postavkah na škodni kartici navedenega ni pojasnila, te niso bile pomembne za odločitev, zato se sodišče prve stopnje o njih ni bilo dolžno izreči.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iztek roka za izpolnitev pogojev ni nudil podlage za toženkin odstop od pogodbe. V pogodbah je bila dogovorjena pravica banke, da kadarkoli po nastanku in med trajanjem dogodka kršitve z obvestilom kreditojemalcu razglasi takojšnjo zapadlost (četrti odstavek X. točke). Družba je bila seznanjena s kršitvami, ki jih je ugotovila toženka. V obvestilu je bilo tudi navedeno, da kršitve predstavljajo odpovedni razlog.