Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - nepremično premoženje - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
Ker tožeča stranka ni dokazala svoje trditve, da je bilo med strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka svojo odločitev glede bodisi sprejema odstopa od pogodbe bodisi sprejema dodatnega popusta sporočila po zaključku zimske smučarske sezone, temveč je bilo ugotovljeno, da sta stranki sklenili ustni dogovor o podaljšanju roka dobave in znižanju cene, tožničina odpoved pogodbe z dne 30. 3. 2020 ni povzročila prenehanja pogodbe o nakupu bazena. Ker pogodba še vedno velja, pravice in obveznosti pravdnih strank iz pogodbe o nakupu bazena niso prenehale, ni podlage za vračilo avansa.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zapisnik vodilo z narekovanjem izpovedanega, pri čemer je v štirideset minut trajajočem zasliševanju nastala približno ena stran in pol zapisnika, višjemu sodišču onemogočilo ustrezen preizkus dejanskega stanja, ni utemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - končanje izvršilnega postopka - predlog za nasprotno izvršbo - utemeljenost predloga
S pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen in sklep o izvršbi razveljavi ter odloči, da bo o zahtevku v nadaljnjem postopku odločalo pristojno sodišče kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, izvršilni postopek zoper dolžnika ne teče več. S tem trenutkom se izvršilni postopek v razmerju do dolžnika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljavljen, prevesi v pravdni postopek, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka. Ker je izvršilni postopek izčrpan, o utemeljenosti upnikovega zahtevka pa še ni odločeno, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za nasprotno izvršbo.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - spor o obsegu skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Ker je tožnica neposrednemu zaslišanju preostalih prič pred sodiščem prve stopnje nasprotovala, pri čemer ni podala nobenega predloga za drugačen način izvedbe tega dokaza (npr. predložitev pisnih izjav prič), je sodišče prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem prič utemeljeno zavrnilo.
V obdobju od 1997 do 1999 zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni obstajala. Toženka za to obdobje ni uspela dokazati vseh treh pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti: 1) obstoj življenjske skupnosti, ki je po vsebini enaka zakonski skupnosti, 2) notornost skupnosti in 3) notranje čustveno razmerje med partnerjema.
Zunajzakonska skupnost med pravdnima strankam je obstajala od leta 1999 oziroma prve polovice leta 2000 do 5. 1. 2018. Ker je bila hiša na toženčevi parceli zgrajena že pred letom 1999, nakupi opreme in pohištva ter tožničini denarni vložki v nepremičnino pa niso privedli do nastanka tožničine (so)lastninske pravice na njej, hiša ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Zgolj posplošeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagani osebi zaslišati glede zgoraj navedenih dejstev, brez pojasnila konkretno katero pravno odločilno dejstvo oziroma vsebino dogovora, kritja, zavarovalne vsote, skrbnosti strank oziroma tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1, tožničine odgovornosti ter stanja in videza aparata bi predlagani osebi lahko potrdili, ne zadostuje.
Ni bilo sporno, da je bil aparat za izdelavo sladoleda ob najdbi poškodovan. V takem primeru določila splošnih pogojev določajo, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo (le), koliko znašajo stroški popravila aparata za izdelavo sladoleda. Tožnica pa na podlagi zavarovalnih polic ni upravičena tudi do povračila škode zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari.
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - javne površine - parkirišča - ugovor javnega dobra - dovozna pot - prosti preudarek - izpodbijanje zakonske domneve - dokazno breme - lastninjenje družbenih nepremičnin - pogodba o oddaji stavbnega zemljišča
Materialnopravna merila za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji. Opredeljuje jih enakovredno. Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji.
Pravilna ocena sodišča, da so bile dovozne površine in parkirišča, ki so ugotovljena kot (skupna) pripadajoča zemljišča obravnavanih stavb, vselej načrtovana za potrebe obravnavanih stavb in ne kot javne površine, ima oporo v pravilno ocenjenih izvedeniških mnenjih. Z ogledom na kraju samem in z zaslišanjem udeležencev pa se je sodišče zanesljivo prepričalo tudi o dejanski namembnosti in funkcionalni povezanosti obravnavanih zemljišč s stavbami ter o njihovi dejanski pretekli rabi.
ZIZ člen 181, 188a, 188a/3, 189, 189/3, 189/4, 189/6, 191, 192, 192/1, 200a, 200b. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 10.
spletna javna dražba v izvršilnem postopku - sklep o domiku - sklep o izročitvi - plačilo varščine - sodelovanje na javni dražbi - najvišja cena - najboljši ponudnik - konec javne dražbe - položitev kupnine - pravno relevantni pritožbeni razlogi - pričakovalna pravica kupca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni učinki - izdaja sklepa v pisni obliki
Prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine. Kako poteka prodaja na spletni javni dražbi, je določeno v 188.a členu ZIZ, ki v tretjem odstavku določa, da se po prijavi in plačilu varščine za udeležbo na spletni javni dražbi pridobi enolični znak, s katerim se anonimno sodeluje na dražbi, podrobnejša navodila pa so urejena v Pravilniku o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih. V 10. členu Pravilnika je določeno, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Vse navedeno potrjuje pritožbeno navedbo pritožnika, da je v tem primeru izdaja sklepa o domiku, že po končani javni dražbi (in ne istočasno s sklepom o izročitvi) nujna, saj je kupec, šele z izdajo sklepa o domiku, kjer je naveden s točno označbo osebnih podatkov, seznanjen s tem, da je na dražbi uspel kot najboljši ponudnik.
Skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZIZ mora sodišče, po končani (tudi spletni) javni dražbi najprej ugotoviti, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasiti, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, čemur sledi določba četrtega odstavka istega člena, ki določa, da mora ponudnik iz prejšnjega odstavka, v primeru iz 200.a člena ZIZ podati izjavo, ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b člena tega zakona. Za takšno izjavo je torej predpogoj, da ponudnik ve, da mu je tudi domaknjena nepremičnina. Temu vrstnemu redu pa sodišče v obravnavanem primeru neutemeljeno ni sledilo. Najugodnejši kupec, po sami (zlasti spletni) javni dražbi, namreč niti ne ve, ali je bila nepremičnina njemu sploh domaknjena, na kar pravilno opozarja pritožnik.
Sodišče mora opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno, zlasti v primeru spletne javne dražbe. Sklep o domiku je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - naknadno plačilo sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse
Toženec za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi taksne oprostitve glede na naknadno plačilo sodne takse nima (več) pravnega interesa. Morebitna ugoditev pritožbi namreč ne bi pomenila izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj toženec skladno s prvim odstavkom 36. člena ZST-1 nima pravice do vrnitve že plačane takse.
Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.
Z izpodbijanim sklepom namreč prvostopenjsko sodišče sploh ni odločalo o obsojenkini zmožnosti plačila naloženih ji taksnih obveznosti, marveč (zgolj) o dovoljenosti vložene pritožbe zoper sklep višjega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069909
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-1. SPZ člen 215, 215/2. OZ člen 333, 333/1. ZPP člen 13, 13/1, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni interes za intervencijo - izbrisna tožba - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nadomestilo za služnost - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Odprto lahko ostane zapleteno vprašanje, ali bi bila odsotnost subjektivne identitete v tej in v tisti (bodoči, morebitni) pravdi (v njej bi si nasproti stali prva toženka in intervenientki oz. takratni zemljiškoknjižni etažni lastniki) takrat ocenjena kot prepreka za upoštevanje današnje sodbe kot pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja, kajti že resna možnost, da ne bo tako, je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sedanje priznanje pravnega interesa za intervencijo.
Zadevni primer je razkril past, v katero se lahko ujame lastnik gospodujoče nepremičnine, ki se je bil za to, da je smel uporabljati služečo nepremičnino, zavezal k periodičnim plačilom, ki pa ob prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo poslej deležen vseh koristi od služnosti. V to past se je ujela tožnica. Vprašanje je, ali sme, potem ko ji je ostala le še ta zaveza, od pogodbe o ustanovitvi služnosti odstopiti. Medtem ko je sodišče prve stopnje odgovorilo nikalno, sodišče druge stopnje odgovarja pritrdilno.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - delna sodba - zamudna sodba
Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-2. ZPP člen 8, 287, 287/2.
zdraviliško zdravljenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - mnenje osebnega zdravnika - zaslišanje izvedenca - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Glede sklicevanja tožnika na mnenje lečečega specialista, da je tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da gre za enega od dokazov, ki so predmet presoje pred sodiščem. Lečeči specialist je podal svoje mnenje, predmet postopka pa je, da se ugotovi, ali je tako mnenje utemeljeno, torej ali za priznanje zdraviliškega zdravljenja obstaja tako medicinska kot tudi pravna podlaga.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 294, 294/1, 321, 321/2, 321/3. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 134, 134/1.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - otvoritveno poročilo - domneva lastninske pravice - stečajna masa
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065274
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 313, 313/2. OZ člen 378.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - sorazmerno majhen uspeh - merilo uspeha - omejitev zavarovalnega kritja - zavarovalna vsota (limit) - stopnja invalidnosti - vmesna sodba - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - načelo končnega uspeha
Odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške, je utemeljena v primeru, kadar je uspeh strank približno enak in kadar so tudi njuni pravdni stroški po višini primerljivi, ali kadar so podani drugi razumni, življenjsko sprejemljivi in pravični razlogi za takšno odločitev.
Izdaja vmesne sodbe sama po sebi ne terja vrednotenja končnega pravdnega uspeha ločeno po temelju in višini. V tem postopku ne gre za situacijo, ko bi z ugotavljanjem temelja zahtevka nastali znatni stroški. Ker je tožnica uspela s sorazmerno majhnim delom zahtevka (4,5 %), je na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške.
denarna odškodnina - malomarno zdravljenje - izvedenstvo - dokaz z zaslišanjem izvedenca - mnenje drugih izvedencev - dodatno izvedensko mnenje - bolnišnično zdravljenje - bistvena kršitev določb postopka
Morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti v izvedenskem mnenju se prvenstveno odpravljajo z dopolnitvijo mnenja in zaslišanjem izvedencev; šele če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. V konkretnem primeru je prišlo do dopolnitve mnenj, ker je bilo treba razjasniti določena dejstva tudi zato, ker so se tekom postopka zaradi novih navedb odpirala dodatna vprašanja. Mnenje Komisije za tožnico ni ugodno, a to ne pomeni, da so izvedenci pristranski ali nestrokovni; lahko pomeni to, da je dejansko stanje v zadevi drugačno, kot ga stranka zatrjuje.