izostanek trditvene podlage - trditveno breme - zaslišanje stranke - dokazna sredstva
Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo (257. člen ZPP), s katerim se ugotavljajo zatrjevana (sporna) dejstva. V pravdnem postopku morajo glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) sranke navesti dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta zatrjevana dejstva dokazujejo. Z izvedbo zaslišanja stranke kot dokaza ne morejo stranke dopolnjevati ali nadomeščati svoje manjkajoče trditvene podlage.
V skladu z določilom drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke, o čemer odloči sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.
nepremoženjska škoda - padec po stopnicah - stopnice kot nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Prvostopenjsko sodišče tako pravilno zaključuje, da v obravnavanem primeru odgovornosti toženke ni mogoče presojati v okviru objektivne odgovornosti, saj tudi v primeru, ko je na stopnišču večje število otrok, hoje po konkretnih stopnicah ni mogoče označiti za tako nevarne, da bi iz njih izvirala večja škodna nevarnost za okolico in bi bila podana odgovornost ne glede na krivdo. Tudi takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari je posledica protipravnega ravnanja in je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem pisanja - začetek teka roka za vložitev pritožbe - prepozno vložena pritožba
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Prepozno vložena pritožba je posledica pritožnikove napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje.
potek prometne nesreče - način nastanka poškodb - nameščena prometna nezgoda - sopotnik v avtomobilu - ugotavljanje dejstev po izvedencu - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poškodba prsta - poškodba roke - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse
Zatrjevane poškodbe na vozilu potrjujejo način poteka škodnega dogodka, kot ga zatrjuje tožnica. Ugovor toženke, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot je zatrjevano, ter da je bila ta nameščena, z izvedencem ni bil potrjen.
Sodišče odškodnino vselej prisodi na podlagi objektivnega in subjektivnega kriterija, pri čemer mora v okviru objektivnega kriterija upoštevati podobne primere sodne prakse (tudi s primerjavo hujših in manj hudih, kot je obravnavani), v okviru subjektivnega kriterija pa konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odločitev o stroških
V skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP lahko stranka v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni.
DZ člen 153, 154, 155, 156, 157, 157/2, 158, 159, 160, 161. ZNP člen 222, 222/1-5. ZNP-1 člen 100, 101, 105, 108. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 272. ZPP člen 413. URS člen 22.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - določitev preživnine - določitev stikov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - nujnost postopka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da ugotovljene okoliščine z verjetnostjo izkazujejo, da je otrok ogrožen oziroma je zelo verjetno, da bo utrpel škodo kot posledico ugotovljenih ravnanj matere (točka 16. obrazložitve sklepa z dne 8.4.2020) in je zato potrebno ukrepati že pred pravnomočno odločitvijo o varstvu in vzgoji skupnega mladoletnega sina in z začasno odredbo zavarovati otroka.
URS člen 35.. DZ člen 114,115, 128-134. ZNP-1 člen 24, 88, 88/2.. ZZZDR člen 96,96/2, 97, 98, 99.
razmerja med starši in otroki - tožba za izpodbijanje očetovstva - priznanje očetovstva - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva - aktivna legitimacija - oče
Po določbi 128. člena v zvezi s 114. in naslednjimi členi Družinskega zakonika je tudi moški, ki je priznal očetovstvo, upravičen izpodbijati očetovstvo.
nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
V obravnavani zadevi tožnik zahteva plačilo za opravljeno delo. Trdi, da je delo opravil, kar dokazuje z lastnoročno zapisanimi evidencami, pisnima izjavama prič in svojim zaslišanjem. Tako je tožnik navedel vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek (prvi odstavek 7. člena ZPP) in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (21. člen ZPP). Trditveno in dokazno breme velja tudi za toženo stranko, ki mora trditi in dokazati, da je tožnikov tožbeni zahtevek neutemeljen. Po določbah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) je skladno z določbo 12. člena delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Podatke, ki jih vsebuje ta evidenca, opredeljuje 18. člen, trajanje vodenja evidence pa 19. člen ZEPDSV.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036191
ZDR-1 člen 156.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Ključna je ugotovitev, da je bilo tožniku naloženo toliko rednega dela, da ga v obsegu tedenskega delovnega časa ni zmogel in je tako tudi ob nedeljah moral opravljati delo, da je zadostil zahtevam delovnega procesa. Tožnik je bil edini finančnik za celoten kontingent. Sodišče prve stopnje se pri ugotavljanju tedenskega obsega dela ni oprlo le na izpoved tožnika, kot navaja pritožba, temveč tudi na vsebino pisno izjavo priče, ki je bil s tožnikom v vsakodnevnem kontaktu, in na izpoved priče, ki je izpovedal o tem, da sta se s tožnikom marsikatero nedeljo srečala v delovnih prostorih. Po pravilni oceni sodišča prve stopnje sta bili navedeni priči bolje seznanjeni z dejanskimi okoliščinami tožnikovega dela (in s tem povezanimi okoliščinami koriščenja tedenskega počitka) kot priča (poveljnik), ki ni v celoti in natančneje poznal vsebine tožnikovega dela na področju finančnega poslovanja.
URS člen 23. DZ člen 141, 161, 162, 163. ZS člen 14, 15.
postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - neobligatorni narok - načelo hitrosti postopka - sprememba sklepa o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do stikov otroka s starši - namen stikov - bistveni vpliv na razvoj otroka - onemogočanje stikov z očetom - otrokova največja korist - dolgoročna korist - izvenšolske dejavnosti - menjava vrtca - sprememba okoliščin - izvršitev odločbe o stikih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do naravnega sodnika - Družinski zakonik (DZ) - dokazni standard verjetnosti
Sodišče naroka za obravnavanje predloga za spremembo sklepa o začasni odredbi ni razpisalo, saj v postopku izdaje začasne odredbe ni obligatoren. Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, zaradi česar sodišče ni bilo dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka le tiste najpomembnejše. Celovit dokazni postopek pa se bo odvijal, ko bo sodišče meritorno odločalo o tožbenih zahtevkih.
Materialnopravne določbe ZZZDR in DZ so v delu, ki se nanašajo na pravico do stikov, praktično identične. Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki ter je, ne glede na to, določbe katerega zakona uporabljamo, zato rezultat isti. Tudi pogoj ogroženosti otroka za izdajo začasne odredbe je v obeh primerih isti.
Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Ob tehtanju možnosti, ali se ohrani obstoječe stanje ali zaupa otroke v začasno varstvo in vzgojo očetu, je neuvid matere v nujnost ohranitve vezi med očetom in otroci, zaradi varstva koristi otrok, terjal spremembo obstoječega stanja. Pritožbeno sodišče se zaveda, da takšna sprememba pomeni psihično obremenitev otrok, vendar pa to ni primerljivo s škodo, ki bo nastala otrokom, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma, zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi otrok. Če namreč prvo sodišče ne bi odreagiralo takoj, ko je z visoko stopnjo verjetnosti zaznalo, da mati očetu odtujuje otroke, bi lahko neukrepanje privedlo do situacije, da bi odtujenost napredovala do tiste stopnje, ko običajno stiki ne bi bili več otrokom v korist.
V fazi postopka izdaje začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je bolj primeren za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so podane takšne izjemne okoliščine, ki narekujejo izdajo začasne odredbe, torej ali je korist otrok ogrožena.
Vzpostavitev in okrepitev odnosa otrok s staršem, pri katerem ne bivajo, zlasti v situaciji, kjer so stiki otrok s tem staršem omejeni, kot je bilo to v konkretnem primeru, ima prednost pred izvenšolskimi dejavnostmi otrok. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stiki izvršijo po sodni odločbi. Sicer pa imajo otroci od staršev največ takrat, kadar so z njimi.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožničinim stališčem, da ukinitev stikov otrok z materjo načeloma otrokom ni v korist. Vendar pa, ker je mati stike zlorabljala za manipulacijo z otroki in ker so bili otroci po dveh stikih, ki sta bila izvedena pod nadzorom, travmatizirani, saj mati otrokom z verbalno oziroma neverbalno komunikacijo ni zmogla predati sporočila, da je situacija dobra, je bilo zaradi ogroženih koristi otrok tudi te stike potrebno začasno ukiniti. Ravno zaradi navezanosti otrok na mater, kar pritožba izpostavlja, bi morala mati s svojo avtoriteto pripraviti otroke, da njen odhod s stikov za otroke ne bi predstavljal tako mučnega dogodka oziroma travme, kot izhaja iz poročila CSD o dogajanju po zaključku izvedbe stika pod nadzorom. Odgovornosti za neuspele stike ni mogoče preložiti na socialne delavke CSD, saj vpliv delavca na otroke ne more biti primerljiv z vplivom matere.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 285, 286a, 339, 339/2, 339/2. ZIZ člen 53, 53/2, 56, 58, 58/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - razbremenitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - pravica do izjave o dokazu - ustrezni dokazi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izvedba dokaznega postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku - ugovorni postopek - razpravno načelo - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - pravno relevantna dejstva - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - skrbnost stranke pri pravočasnem navajanju dejstev in dokazov - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - načelo materialne resnice v postopku - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - krivdno ravnanje - obrazloženost ugovora - izvedba dokaza z izvedencem - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V fazi ugovornega postopka se izvršilni postopek močno približa pravdnemu postopku.
Zaradi narave ugovornega postopka, kjer se sorodno kot v pravdnem postopku ugotavlja dejansko stanje ob upoštevanju razpravnega načela in prepovedi navajanja novot (prekluzije), je razjasnjevalna dolžnost sodišča oziroma materialno procesno vodstvo enako pomembno kot v pravdnem postopku. Materialno procesno vodstvo rahlja razpravno načelo in je v neposredni povezavi s pravili o prekluziji tako, da ob neustrezno izvedenem materialnem procesnem vodstvu prekluzija ne učinkuje.
Učinkovanje prekluzije je pravilno razumeti kot izjemo in jo je mogoče dopustiti le, če je nujno potrebna za pospešitev postopka in predvsem pod pogojem, da je zamudo mogoče pripisati krivdi stranke.
Že sama pravila o prekluziji v ugovornem postopku omogočajo kasnejše dopolnjevanje navedb o dejstvih in dokazih, podanih v ugovoru, zato bi slednje moralo sodišče prve stopnje dolžnici omogočiti.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko teže poškodb oškodovanca ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine, saj v primeru, da je zakonodajalec kakšno okoliščino že upošteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, sodišče take okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne, razen, če to opravičuje večja intenzivnost take okoliščine. Pravilno je ravnalo tudi, ko teže kršitve drugega odstavka 58. člena ZPrCP ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine. Tako kot nastanek hude telesne poškodbe, tudi kršitev pravila cestnega prometa pomeni izpolnjenost zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja in omenjenega dejstva ni dopustno še dodatno upoštevati oz. vrednotiti kot obteževalne okoliščine. Prekršeno pravilo cestnega prometa, neodvisno od predpisane globe, pa po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni takšne intenzitete, da bi kršitev pomenila znatno večjo težo kaznivega dejanja.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor znižanja plačila - odločanje po prostem preudarku - prosti preudarek - trditvena podlaga - založitev predujma za stroške izvedenca
Sodišče prve stopnje v trditvah in dokazih tožene stranke ni imelo nikakršne opore za uporabo prostega preudarka, na podlagi katerega bi lahko matematično izračunalo znižanje kupnine. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne pomeni, da so stranke proste obveznosti navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore, saj prosti preudarek ne more nadomestiti dolžnosti strank pri zbiranju procesnega gradiva.
prodaja nepremičnin - cenitev vrednosti nepremičnine
Prerekana trditev cenilca, da so po podatkih nepremičninskih družb prodajne cene za okvirno 10 % do 20 % nižje od ponudbenih, je po oceni sodišča druge stopnje logična in izkustveno preverljiva. Splošno znano je, da se nepremičnine praviloma prodajo po nekoliko nižji ceni kot jo v izhodišču zahtevajo prodajalci. Cenilec kot strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin pri svojem delu poizveduje pri nepremičninskih družbah in sodišče druge stopnje v podatke, ki jih je na tak način pridobil, upoštevaje, da so ti tudi izkustveno sprejemljivi, ne dvomi.
Neizročitev seznama etažnih lastnikov, na katero se tožeča stranka sklicuje, ne pomeni spremembe pravne narave pogodb na način, da jih je namesto v imenu in za račun etažnih lastnikov upravnik sklenil v svojem imenu in za svoj račun.
ZZZDR člen 4, 113, 116, 116/1, 124. DZ člen 6, 6/1, 136, 136/1, 151, 176, 176/1, 185. ZNP-1 člen 93, 96, 96/1.
odvzem roditeljske pravice - roditeljska pravica - starševska skrb - bolezensko stanje - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - preživninska obveznost otrok do staršev - postopek za varstvo koristi otroka
Nepomembna je okoliščina, ali je morala predlagateljica pridobiti soglasje nasprotnega udeleženca v smislu 113. člena ZZZDR (151. člen DZ) oziroma iskati pomoč pristojnega centra za socialno delo, če sporazum z nasprotnim udeležencem ni (ne bi) bil možen, saj to v ničemer ne vpliva na presojo o utemeljenosti odvzema roditeljske pravice (starševske skrbi).
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11. OZ člen 179. ZPP člen 13.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - dokazna ocena - premoženjska škoda - izvedenec finančne stroke - zdravstvena dokumentacija - enotna odškodnina - nepremoženjska škoda - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaza - vzročna zveza
Neutemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk nepremoženjske škode. Pravilno je pojasnilo, da se pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi ZPŠOIRSP odmeri enotna odškodnina za to škodo, o čemer se je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 296/4. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
stečajni postopek nad pravno osebo - objava oklica o začetku stečajnega postopka - zamuda roka za prijavo terjatve - prenehanje terjatve - zavrženje prijave terjatve - posebni ukrepi - epidemija - COVID-19 - nujne zadeve - tek rokov
Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - shizofrenija - duševna motnja - poseg v pravico do osebne svobode - začasna omejitev gibanja - vrsta ukrepa - sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča
Zaradi maniformnega vedenja kot izraza shizoafektivne psihoze je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Navedeno utemeljuje sklep, da nasprotni udeleženec ni sposoben sprejeti odločitve o lastnem zdravljenju. Že iz tega razloga je izkazano, da huje ogroža svoje zdravje.