SPZ člen 70. ZPP člen 12, 339, 339/2-8. ZNP člen 37.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - pravica do izjave - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah - interes strank za ureditev razmerja - načelo hitrosti postopka - prenehanje solastnine - skupni del stavbe - vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve
Noben zakon ne predpisuje, da bi moralo v takih primerih sodišče stranko posebej opozoriti, naj si vzame pooblaščenca. Sodišče ima le dolžnost, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je treba vsakega odraslega, poslovno sposobnega posameznika šteti za osebo, ki mora prvenstveno sama poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov. Pretirano paternalistično ravnanje sodišča ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje.
Ni šlo za tako zapleteno in kompleksno zadevo, kot skuša prikazati pritožba; šlo je za vprašanje, kako odpraviti solastniško razmerje na štirih parcelah pod in okoli hiše nepravdnih strank. Vprašanje sodišča nasprotnemu udeležencu, za kateri del nepremičnine je zainteresiran, je dovolj jasno in razumljivo tudi laiku.
Poleg dolžnosti, da se pravice in pravni interesi udeležencev ugotovijo in zavarujejo, je sodišče dolžno to storiti tudi čimprej (primerjaj 5. člen ZNP), torej si mora prizadevati tudi za rešitev zadeve v razumnem roku.
Navedbe, da je temeljni namen nepravdnega postopka za delitev solastnine prenehanje solastnine in da zato ni dopustno, da sodišče nepremičnin ne razdeli v celoti, so v izhodišču pravilne. Res je smoter delitvenega postopka, da se solastnina (ki je skladno z rimskim pravnim rekom »mati prepirov«) likvidira, vendar sodna praksa dopušča, da tudi po končanem delitvenem postopku solastnina v celoti ne preneha.
Ukinitev solastnine na parceli, ki je skupni del zgradbe (fundus), ni možna, dokler ni vzpostavljena etažna lastnina.
Če razmerij iz takih in drugačnih razlogov ni mogoče urediti v celoti, je prav gotovo pravilno in primerno, da se uredijo vsaj v tistem delu, kolikor je mogoče. Tako je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi ravnalo in pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na specifične konkretne okoliščine (da ena od parcel predstavlja fundus stavbe, ki je v tem postopku ni mogoče etažirati) ravnalo pravilno, ko je odločilo, da na eni od parcel (še vedno) ostane solastnina.
ZDR-1 člen 34, 35, 83, 83/1, 83/2, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZVZD-1 člen 54.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - rok za podajo odpovedi - zdravniški pregled
Tožnica je s tem, ko manjkajočih pregledov, na katere je bila napotena, ni opravila, ponovno kršila obveznosti iz delovnega razmerja, tj. 10. člen pogodbe o zaposlitvi, 34. in 35. člen ZDR-1 in 54. člen ZVZD-1, po katerem se mora delavec odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. To pa pomeni, da pisno opozorilo tožene stranke ni zaleglo, saj je tožnica z istovrstnimi kršitvami nadaljevala. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da te kršitve predstavljajo utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036017
ZGJS člen 16. OZ člen 17, 17/1. ZPP člen 1, 18, 18/1, 18/2, 365, 365-3.
pristojnost za odločanje - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - priključitev na javni vodovod - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - kršitev kontrahirne dolžnosti - vložitev tožbe - civilni spor - koncesionar - izvajalec gospodarske javne službe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neodpravljiva postopkovna napaka
Res imajo uporabniki javnih dobrin v skladu s 16. členom ZGJS v primeru zatrjevane kršitve kontrahirne dolžnosti možnost od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahtevati izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o (kršeni) pravici in izvajalcu obvezne javne službe naloži primerno ukrepanje - gre torej za upravno pot. A okoliščina, da zakon predvideva takšno možnost, še ne izključuje možnosti vložitve tožbe za sklenitev pogodbe po prvem odstavku 17. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00036696
ZIZ člen 15, 43, 43/2, 76, 76/2, 194, 194/3, 194/4. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 298a. ZPP člen 80, 81.
izbris iz sodnega registra zaradi zaključka stečaja - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neodpravljiva pomanjkljivost - ustavitev izvršbe - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - načelo koncentracije - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pravnomočno končanje stečajnega postopka
Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. V primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske odločbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika.
Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom, razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom, neuspela prodaja nepremičnine.
Drugače je urejeno tudi v primeru, da se nad lastnikom začne stečajni postopek, vendar tam zaradi izvedbe načela koncentracije. Nepremičnina, pravilno: lastninska pravica na tej nepremičnini, ki je predmet predhodne izvršbe, se proda v stečajnem in ne izvršilnem postopku, četudi je obremenjena z zastavno pravico.
Uporaba določbe drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP pride v poštev, ko je stečajni postopek proti pravni osebi še v teku, v konkretnem primeru pa je bil stečajni postopek nad dolžnikom že pravnomočno končan in je stečajni dolžnik prenehal obstajati.
Zoper neobstoječega stečajnega dolžnika upnik zastavne pravice na konkretnih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve ne more več uveljaviti. Upnik pa v pritožbi tudi ne trdi, da bi obstajala kakšna druga pravna situacija, ko bi upnik lahko zahteval uveljavitev zastavne pravice, pridobljene v predmetnem postopku izvršbe (poleg zgoraj navedenega, na primer še situacija, če je tretji pridobil lastninsko pravico na stvari po zaznambi izvršbe vendar pred začetkom stečajnega postopka (ko torej nepremičnina v času začetka stečajnega postopka sploh ne bi spadala v stečajno maso stečajnega dolžnika).
V kolikor je tožena stranka trdila, da je bila napaka v materialu oziroma da so bile praske prisotne že pred galvansko obdelavo, bi morala ob skrbnem ravnanju navedeno opaziti in o tem obvestiti tožečo stranko.
Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036087
OZ člen 5, 344, 347, 347/1, 349, 365, 369, 369/4, 377, 377/2, 381, 1012, 1019, 1019/4, 1025, 1025/1, 1026, 1026/1, 1034, 1034/1, 1034/2, 1034/3. ZOR člen 12, 279, 279/2, 369, 372, 372/1, 374, 388, 392, 392/4, 997, 1004, 1004/4, 1010, 1010/1, 1011, 1011/1, 1019, 1019/1, 1019/2, 1019/3. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/2, 214, 337. ZM člen 78.
bianco menica - menična obveznost - poroštvo - poroštvena obveznost - posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - pravilna izpolnitev menice - načelo vestnosti in poštenja - izpolnitev menice v nasprotju s pooblastilom - zastaranje - pretrganje zastaranja - priglasitev terjatve v stečajnem postopku - gospodarska pogodba - terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - odgovornost poroka za plačilo - fizična oseba kot porok - ničnost dogovora - oderuška pogodba - oderuške obresti - preračun - materialno procesno vodstvo - sprememba tožbe - sodba presenečenja - priznana dejstva
S priglasitvijo terjatve v stečajni postopek zoper dolžnika se je zastaranje pretrgalo in začelo teči znova, ko je bil stečajni postopek končan (388. člen ZOR, 365. člen OZ; četrti odstavek 392. člena ZOR, četrti odstavek 369. člena OZ). Ker je terjatev zapadla v plačilo 25. 4. 2002, stečajni postopek pa je bil začet 23. 7. 2004, končan pa 10. 2. 2016, predlog za izvršbo vložen 9. 2. 2017, upoštevaje, da terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih (374. člen ZOR, 349. člen OZ), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da do zastaranja terjatve ni prišlo, tudi ne nasproti prvemu tožencu kot poroku (tretji in prvi odstavek 1019. člena ZOR, tretji in prvi odstavek 1034. člena OZ).
Poroštvo dano za terjatev iz gospodarske pogodbe se presoja skladno s kriteriji gospodarske pogodbe, čeprav je porok fizična oseba.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 221j. ZGD-1 člen 52, 292, 292/1, 293, 295, 295/3, 295/4. URS člen 22.
sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - pristojnost uprave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Pravna teorija se je že opredelila do vprašanja dopustnosti preklica na zahtevo delničarjev že sklicane skupščine in jo omejila na primer umika delničarskega predloga za sklic skupščine in če po opravljenem sklicu manjšinski delničarji izgubijo potrebno kvalificirano kapitalsko zastopanost, ki pravico do sklica skupščine omogoča. Ko uprava delniške družbe skladno s tretjim odstavkom 295. člena ZGD-1 izpolni svojo dolžnost in na zahtevo delničarjev skliče skupščino, izven zgoraj opisanih okvirov nima diskrecijske pravice preklicati že sklicano skupščino in glede nazakonske omejitve iz 151.a člena ZFPPIPP že vnaprej presojati (ne)veljavnost morebiti sprejetih sklepov skupščine, čeprav niti ni znano, če sploh bo skupščina predlagane sklepe sprejela. Situacija, ko že sklicano skupščino uprava kasneje prekliče, je zato primerljiva s situacijo, ko na zahtevo kvalificirane manjšine delničarjev skupščine sploh ne skliče. Oboje pa je razlog za sodno intervencijo in podelitev pooblastila za sklic skupščine delničarjem skladno s četrtim odstavkom 295. člena ZGD-1.
Glede na navedeno je prišlo do situacije, da tožeča stranka ni kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo zaradi ravnanja tretje osebe, ki ji je tožeča stranka kot prava neuka oseba zaupala, da bo kot investitor uredila vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Razloge za to, da pridobitev lastninske pravice tožeče stranke ni bila vpisana v zemljiško knjigo torej ne gre pripisati tožeči stranki, temveč ravnanju tretje osebe, zato je v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka lastništvo na spornem stanovanju, za katerega ima pravno poslovno podlago, zunajknjižno priposestvovala.
Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v skladu s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, to pa je v danem primeru zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izločitev nepremičnine iz stečajne mase ter vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (to je dajatveni zahtevek).
Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan oziroma ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde (ki je v ugotovitvi, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine) ne pomeni spremembe tožbe, je podana tako imenovana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 18, 18/1, 329, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaza - dokazno pomembna in odločilna dejstva - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - okoliščine konkretnega primera - odmera kazenske sankcije
Sodišče zavrne predlagani dokaz, če na podlagi že izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri razčiščena vsa odločilna dejstva, ali če oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo.
vmesna sodba - odgovornost šole - objektivna odgovornost šole - krožna žaga kot nevarna stvar - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - organizacija delovnega procesa - delovna obveznost - dela izven delokroga - zagotavljanje varnega delovnega okolja - razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti - vzrok za škodo - imetništvo nevarne stvari - dolžno ravnanje - nevarna situacija
Ker mora vsak odrasel, razumen človek predvsem sam odgovarjati za svoja dejanja in ker tožnik ni izkazal, da bi bil nastanek poškodbe v vzročni zvezi z dolžnim ravnanjem zavarovanke toženke niti njene odgovornosti ni mogoče pripisati imetništvu nevarne stvari, ker jo je v obratovanje nepooblaščeno spravil tožnik, je posledice škodnega dogodka dolžan nositi sam.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - lastništvo nepremičnine
Na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep ne glede na to, ali so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja v zvezi z lastništvom nepremičnine, ki je predmet postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036089
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 104, 104/1. OZ člen 351. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačevanje najemnine in stroškov - rok za odpravo kršitev - zastaranje terjatve - triletni zastaralni rok - načelo sorazmernosti - pravica do doma - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - posebno varstvo - kršitev pravice do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - zaslišanje stranke
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da glede na 3. alinejo 17. člena najemne pogodbe le-te ni mogoče odpovedati zaradi neplačil izven obdobja zadnjih dvanajstih mesecev pred vložitvijo tožbe oziroma pred izdajo sodbe. Da navedeno stališče pritožnika ne vzdrži kritične presoje, kaže že okoliščina, da je pred vložitvijo tožbe skladno s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1 treba najemniku dati rok za odpravo kršitev. Bistvo določenega obdobja dvanajstih mesecev za podanost krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe je namreč zamejitev obdobja, v katerem morata izostati dve plačili. Navedeno dodatno utemeljuje tudi okoliščina, da je kršitev podana, če najemnik ne plača dveh zaporednih mesečnih obrokov ne glede na obdobje dvanajstih mesecev.
Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem strank (in priče), v nobenem primeru ne more biti prekršena, saj pri omenjeni pravici ne gre za to, da se stranko zasliši kot dokaz.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - smrt oškodovanca - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - objektivni rok - prekluzivni rok - potek prekluzivnega roka - izguba pravice
Pooblaščenci oškodovanke se neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 60. člena ZKP, kjer je navedeno, da ima oškodovanec kot tožilec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, od kar je prejel sporočilo, da državni tožilec ne bo začel pregona. Navedeni rok je subjektivni rok, vendar je upošteven zgolj v okviru trimesečnega roka iz šestega odstavka 60. člena ZKP, ki je objektivni rok. Oba roka pa sta prekluzivna. Potek vsakega izmed njiju pomeni izgubo pravice, ki gre oškodovancu glede podaje izjave o nadaljevanju ali začetku kazenskega pregona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034774
OZ člen 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8.
primarni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - podredni tožbeni zahtevki - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - oderuška pogodba - načelo lojalne razlage - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - očitno nesorazmerje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
V skladu z 8. členom Direktive 93/12/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah lahko države članice na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo najstrožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varstva potrošnikov. Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o vračilu kredita v CHF) omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
Iz prvega odstavka 61. člena ZUTD jasno izhaja, kaj predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila. Ta osnova je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Namen odmerjenega nadomestila je ravno v tem, da se zavarovancu ta pravica primarno zagotavlja na podlagi povprečne mesečne plače, ki jo je prejel v določenem obdobju (osem mesecev pred nastankom brezposelnosti). Le v primerih, ki so kot izjeme določene v nadaljnjih določbah tega člena, se v osnovo za odmero nadomestila za primer brezposelnosti upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, in sicer v primeru določenem v drugem odstavku, če je zavarovanec v obdobju osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti prejemal nadomestilo plače, med drugim tudi nadomestilo v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ali, če zavarovanec v tem obdobju ni prejemal plače niti nadomestila.
regulacijska začasna odredba - preživljanje otroka - ogroženost otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - otrokove koristi - ekonomsko nasilje
Sodišče izda začasno odredbo (le) takrat, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost otroka je torej predpostavka, ki mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti, da bo sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izdalo začasno odredbo. Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Začasno varstvo koristi otroka, kot ga predlaga predlagateljica z ukrepom, je lahko (le) kritje najnujnejših (eksistencialnih) potreb otroka, ki so nujno potrebne za njegovo preživljanje, ne pa ugotavljanje vseh preživninskih potreb otroka, ki so v skladu z materialnimi zmožnostmi staršev.
LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035452
ZSpo člen 64. ZPP člen 205, 206, 206/1. ZFPPIPP člen 22.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nedenarni tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pravno nasledstvo - lastninjenje športnega objekta - športni objekt - športni objekt občinskega pomena - stečaj najemnika - osebni stečaj fizične osebe - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - stanje ob zaključku glavne obravnave
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da je sodišče prve stopnje lastninsko pravico tožnice ugotovilo zgolj na podlagi dejstva, da je kot lastnica na predmetni nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče je namreč ugotovilo, da je tožnica skladno s prvim odstavkom 64. člena ZSpo predmetni objekt določila za športni objekt občinskega pomena ter da toženec ni vložil zahtevka po drugem odstavku 64. člena ZSpo. Na tej podlagi je bila v zemljiški knjigi vknjižena tožničina lastninska pravica.
Sporni objekt je športni in ne gostinski. Namenjen je potrebam uporabnikov šprotnih igrišč v športnem rekreacijskem centru. To izhaja iz gradbenega dovoljenja in najemne pogodbe.
Ker je tožnica zemljiškoknjižna lastnica predmetne nepremičnine, so pritožbene navedbe, da bi morala v stečajnem postopku zoper toženca prijaviti izločitveno pravico, pravno zmotne. Izločitvena pravica je pravica osebe, ki meni, da je pridobila lastninsko pravico na izviren način na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik (toženec), od njega zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico. V obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
Pravilno je sodišče prve stopnje tudi zaključilo, da terjatev tožnice na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni mogoče izraziti v denarnem znesku in ne vpliva na poplačilo terjatev drugih toženčevih upnikov iz stečajne mase. Osebni stečaj toženca torej nima vpliva na predmetno pravdo, zato sodišče ni bilo dolžno prekiniti postopka. Sodišče tudi ni bilo dolžno stečajnemu upravitelju omogočiti udeležbe v postopku.
Zaključka sodišča, da gre za nedenarno terjatev, ki ne vpliva na stečajno maso, ne omaja prepozna in zato nedopustna pritožbena navedba, da je tožnica zoper toženca vložila tožbo na ugotovitev obstoja terjatve iz naslova uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00036058
OZ člen 165, 168. ZPP člen 286, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - povrnitev povzročene škode - čista in nečista denarna terjatev - nastop zamude - uporaba parcele - pravočasna vložitev vloge - pravica do izjave - plačilo izvedenine - založitev predujma za izvedenca - enoten dokaz - zaslišanje izvedenca
Za čisto denarno terjatev je bistveno, da je zneskovno opredeljena že od nastanka dalje. Terjatev iz naslova odškodnine za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti izkoriščanja nasada orehov v času nastanka škode po višini še ni bila jasno opredeljena, (čista) denarna terjatev je postala šele s postavitvijo konkretnega denarnega zahtevka, ki ustreza (nedenarni) škodi, in šele s tem trenutkom je lahko nastopila zamuda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041735
KZ-1 člen 264, 264/2. ZKP člen 371.
opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - dajanje daril za nezakonito posredovanje
V abstraktnem delu opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1 sicer res ni navedeno, ali je šlo za resnični ali domnevni vpliv B. B., v konkretnem opisu pa je natančno navedeno, da je B. B. kot koordinator sodeloval z gradbenimi inšpektorji v posameznih inšpekcijskih postopkih, ki so jih vodili pri navedenem inšpektoratu, iz česar izhaja njegov vpliv. Iz opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja izhaja tudi namen posredovanja - in sicer, da se v dveh konkretno navedenih inšpekcijskih postopkih inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor območne enote X., inšpekcijske pisarne X., ki ju je vodila gradbena inšpektorica C. C., ne bi izvedlo uradno dejanje. Konkretizirano je tudi uradno dejanje, to je izvršba inšpekcijskih odločb v dveh konkretno navedenih zadevah, s katerima je bila investitorjem naložena odstranitev nelegalno postavljenih objektov, ki bi se sicer morala opraviti po določbah Zakona o graditvi objektov.