ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZPP člen 425.
spor zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - težko nadomestljiva škoda - neugodne posledice izdaje začasne odredbe - neznatna škoda za dolžnika - začasna odredba enaka tožbenemu zahtevku - vsebina tožbenega zahtevka - začasna ureditev spornega razmerja
Ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/971 je treba pri presoji o utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožnik uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
V primeru, ko je predlagana začasna odredba po vsebini enaka tožbenemu zahtevku, je navedbe o nastanku neznatne škode treba ovrednotiti z vidika, ali bi z neizdajo začasne odredbe sodno varstvo izgubilo svoj pomen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00036410
OZ člen 131, 168, 169, 171. ZVZD-1 člen 12, 37. KZ-1 člen 201. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek oškodovanca
Za odločitev ni bistvena okoliščina, da tožnik kritičnega dne ni bil razporejen na delo na trosilcu, zato ni bil dolžan pomagati pri praznjenju jumbo vreč. Tak način dela, ko so tudi drugi sodelavci pomagali pri polnitvi trosilca, se je pri toženi stranki stalno izvajal. Glede na to tožniku ni mogoče očitati izključne krivde za nastalo škodo oziroma da bi soprispeval k nastanku škode.
Bistveno je, da tožnik ni predhodno dobil ustreznih navodil za varno delo, niti ustnih niti pisnih, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Ker je tožena stranka dopuščala takšno opravljanje dela, ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik za rezanje jumbo vreče uporabiti srp z daljšim ročajem. Uporaba krajšega kuhinjskega noža torej ne pomeni sokrivde tožnika za nastalo škodo.
Vsebina listin, ki jih tožnik prilaga v predlogu za obnovo postopka, ne vpliva na ugotovitev, da je tožnik kot delavec tožene stranke (in v tistem času tudi prokurist B. d. o. o.) kršil konkurenčno prepoved. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek o zmotni uporabi 39. člena ZDR-1.
SZ-1 člen 25, 53. SZ člen 22, 22/1, 31. ZOR člen 62, 62/2.
večstanovanjska stavba - upravnik večstanovanjske stavbe - pogodba o upravljanju - oblika pogodbe - pisna pogodba - oblika spremembe pogodbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi bila do višje cene storitev tožeča stranka kot upravnik upravičena na podlagi pravil o konkludentni izjavi volje in ni potrebno, da bi bila sprememba cen dogovorjena v pisni obliki. Pogodbe med etažnimi lastniki in upravniki se sklepajo v pisni obliki, potrebna pa je tudi predpisana večina etažnih lastnikov. Pogodbe med upravniki in etažnimi lastniki ni mogoče spremeniti ustno ali s konkludentnimi ravnanji, saj učinkujejo tudi proti kasnejšim etažnim lastnikom, ki se sicer z vsebino ne bi mogli seznaniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00035931
ZPP člen 14. ZZZDR člen 106a. OZ člen 165, 179, 299, 299/2.
nepogodbena odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravica do družinskega življenja - pravica do stikov z otrokom - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - analiza DNK (DNA) - biološki oče - preprečevanje stikov - duševno trpljenje oškodovanca - opravičljiva zmota - osebnostne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda z izpolnitvijo obveznosti
Tako kot ima vsakdo pravico poznati svoj izvor (svoje biološke starše in druge prednike), ima vsak tudi pravico prepričati se, kdo so njegovi biološki potomci.
Tožniku samo zato, ker ni biološki oče, ni mogoče odrekati pravice do stikov z otrokom.
Toženka je tožnika najprej zapeljala v zmoto glede očetovstva in dopustila, da se je na otroka čustveno navezal, nato pa je z omejevanjem in preprečevanjem stikov to čustveno vez protipravno razdrla ter tožniku povzročila hudo duševno trpljenje. S tem je nedopustno posegla v tožnikovo pravico do družinskega življenja.
Oškodovanca je treba sprejeti takšnega, kot je, zato se toženka ne more uspešno sklicevati na tožnikove osebnostne značilnosti in predhodne duševne težave, ki vplivajo na njegovo večjo čustveno ranljivost.
ZKP-UPB8 člen 17, 17/1, 18, 18/1, 92, 92/2, 92/2-8, 289, 289/3, 353, 353/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.. URS člen 2, 22, 23, 27, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekoračitev obtožbe - nov začetek glavne obravnave - dopolnitev dokaznega postopka - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti - izrek nerazumljiv, nasprotujoč - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - odločanje o stroških postopka - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe
Sodišče ne prekorači obtožbe, če v razlogih sodbe, ob odločilnih dejstvih, ugotovi še druga dejstva, ki obdolženca v splošnem prav tako obremenjujejo, temveč le tedaj, če izreče sodbo osebi, ki sploh ni bila obtožena, ali če obdolženca obsodi, oprosti ali zoper njega zavrne obtožbo za dejanje, za katero ni bil obtožen. Obtožba je torej lahko prekoračena le z izrekom in ne z razlogi.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 27. 5. 2019 zaključilo glavno obravnavo in napovedalo razglasitev sodbe dne 29. 5. 2019. Ker pa je med odločanjem o obtožbi spoznalo, da je treba dokazni postopek dopolniti še s strokovnim mnenjem sodnega izvedenca finančne stroke, ki bi po pregledu dokumentacije pojasnil, ali je za plačila, ki se navajajo v izreku obtožbe, obstajala kaka dejanska oziroma pravna podlaga ali ne, brez izvedenca pa tega ni mogoče ugotoviti, saj sodišče nima tovrstnega strokovnega znanja, je dne 29. 5. 2019 na podlagi prvega odstavka 353. člena ZKP sprejelo sklep, da se glavna obravnava znova začne in se dokazni postopek dopolni s postavitvijo izvedenca finančne stroke. Takšno postopanje sodišča je bilo v skladu z določbo tretjega odstavka 289. člena ZKP, ki določa, da sme predsednik senata tudi brez predloga strank odrediti, naj se za glavno obravnavo preskrbijo novi dokazi. Pooblastilo senata, da izvaja dokaze tudi po uradni dolžnosti, oziroma, da lahko izvaja dokaze in ugotavlja določena dejstva celo proti volji strank, izhaja iz temeljnega načela kazenskega postopka, da je sodišče dolžno iskati materialno resnico (prvi odstavek 17. člena ZKP).
ZPP člen 105a, 140, 141a, 142, 142/1, 142/2, 142/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - osebno vročanje - fikcija vročitve - hišni predalčnik - poprava tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - ustrezen hišni predalčnik - neurejen hišni predalčnik - oznaka stranke
Odločilni sta dve okoliščini in obe sta bistveni. Prva je povezana z odgovorom na vprašanje, ali je tožnik imel predalčnik na naslovu, ki ga je navedel v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na katerem je bila oznaka njegovega s. p. (oziroma je bil naveden njegov priimek), druga pa, ali je tožnik v pritožbi substancirano navedel dokaze, ki bi lahko s stopnjo verjetnosti potrdili njegove trditve, da je tak predalčnik obstajal v času vročanja. Če je tak predalčnik obstajal, je bila osebna vročitev nepravilno opravljena, ker vročevalec po preteku 15 dnevnega roka, potem ko je pustil obvestilo na vratih stanovanja, ni pustil sodnega pisanja v predalčniku. Če pa (takega) predalčnika tožnik ni imel, je bilo pravilno postopanje poštarja, ki je na vročilnici označil, da tožnik nima predalčnika, kar je bil razlog, da se je sodno pisanje vrnilo sodišču. Poštar namreč zaradi zaupnosti poštnih pošiljk ni smel pustiti sodne pošiljke na vratih stanovanja naslovnika oziroma v predalčniku, na katerem ni bilo oznake tožnikovega s. p.; na vratih stanovanja lahko pusti le obvestilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034824
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. SPZ člen 266. ZNP-1 člen 42.
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - javna površina - javno dobro - skupna uporaba - stanovanjska soseska - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - povezanost zemljišča in objekta - pridobitev pravice uporabe - družbena lastnina - transformacija lastninske pravice - prostorski akti - izvedensko mnenje
Zapis javne rabe v nekaterih prostorskih aktih še ne pomeni, da nepremičnini nista funkcionalno povezani s stavbami in da nista nujno potrebni za delovanje stavb. Bistvena je vsebina teh aktov, kjer se upoštevajo gradbeni in urbanistični normativi, ki so veljali v času gradnje.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča se ugotavlja, katero je tisto zemljišče, ki je v sistemu družbene lastnine namenjeno redni rabi stavbe in je imel zato lastnik stavbe na njem pravico uporabe, ki se je z uveljavitvijo ZLNDL transformirala v lastninsko pravico.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037039
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Tožnik sporne dneve, ki jih je tožena stranka evidentirala kot proste, ni bil prost, saj je bil kot vojak mehanik za kolesna vozila na razpolago delodajalcu za primere intervencij, od ponedeljka do sobote je opravljal redno delo v delavnici, ob nedeljah pa delo na intervencijah oziroma delo v zvezi s popravilom vozil, ki niso imele časa pripeljati svojih vozil v popravilo med tednom oziroma so jih uporabljale vsak dan.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - pogoji za priznanje odškodnine - primarni strah - pravno priznani strah - obstoj predpostavk - stopnja in trajanje strahu - potek prometne nesreče - realna nevarnost ogrožanja
V konkretnem primeru je odločilen odgovor na vprašanje, ali je škodni dogodek povzročil pri tožnikih realno nevarnost, ki je bila po svoji intenziteti in trajanju takšna, da upravičuje priznanje denarne odškodnine.
Hipni močni strah ne predstavlja dejanske podlage, ki bi opravičevala priznanje denarne odškodnine za (primarni) strah, saj sta se vozili v prometni nesreči zgolj oplazili pri nizki hitrosti, zatem pa sta se ustavili, brez nevarnosti, da bi prišlo do kakršnega koli dodatnega trčenja ob ustavljanju vozil. Glede na potek prometne nesreče ni obstajala realna nevarnost, na podlagi katere bi bilo lahko ogroženo življenje oziroma da bi bilo lahko bistveno ogroženo zdravje tožnikov (strah pred telesno poškodbo).
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 22, 54.. ZVis člen 33, 33a, 33a/2.
obstoj delovnega razmerja - delo z elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava - nepretrganost dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni podan element nepretrganosti dela, da tožnik ni bil vključen v organiziran delovni proces, saj je bil njegov obseg in režim dela drugačen kot pri redno zaposlenih (tako glede dnevne, mesečne in letne delovne obveznosti), prav tako stopnja njegove odvisnosti, saj dela ni opravljal pod nadzorom in navodili tožene stranke. Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 236/2016 z dne 9. 5. 2017 poudarilo, da je poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, pomembno poudariti zlasti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obrazložitev dejanskega odpovednega razloga v izpodbijani odpovedi skopa in zajema zgolj stavek: »Zaradi dalj časa trajajočih neugodnih ekonomskih razmer na trgu, kar je povzročilo znatno zmanjšanje obsega dela, je potrebno izvesti reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih.«. Pravilno je razlogovalo, da mora biti odpoved obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu oziroma po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tudi po stališču pritožbenega sodišča izpodbijana odpoved ni obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih bi bilo jasno, zakaj je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj tožena stranka ni navedla, kako in na kakšen način ter v kakšnem obsegu se je zmanjšal obseg dela. Navedba razloga je povsem splošna, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, upoštevaje stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 150/2016 z dne 10. 1. 2017, da je dopustno, da delodajalec v sodnem postopku dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog (ne pa samo dodatno oziroma podrobneje), tako da šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi in s tem v dejanskem smislu napolni abstraktno opredelitev tega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00038251
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna motnja
Ne glede na dejstvo, da ni bilo mogoče določiti celotne simptomatike, pa opisana ravnanja osebe, ki so nepredvidljiva, in ugotovitve izvedenca, potrjujejo, da je z izpodbijanim sklepom določeno zdravljenje osebe nujno potrebno, ker je izkazan obstoj duševne motnje, zaradi katere je huje ogroženo zdravje osebe, vzrokov ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. ZDR-1 člen 43, 43/1.. ZJU člen 5.
povečan obseg dela - dodatek k plači - plačilo za dejansko opravljeno delo
Glede na to, da je tožnik 30 % delovnega časa opravljal naloge svojega delovnega mesta, 70 % delovnega časa pa naloge, ki se nanašajo na vzdrževanje vozil in čiščenje orožja, ni šlo za preseganje pričakovanih rezultatov. Za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku je ključno vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Če delavec opravlja drugo delo (npr. del delovnega časa delo enega delovnega mesta, del pa delo drugega delovnega mesta), je upravičen do plačila po dejanskem delu. Če je drugo delo enako ovrednoteno, kot delo delovnega mesta, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, do dodatnega plačila ni upravičen. Do dodatnega plačila je upravičen le, če opravlja naloge višje ovrednotenega delovnega mesta. Glede na ugotovitev, da sta obe delovni mesti nižje oziroma enako ovrednoteni kot delovno mesto "upravnik V", tožnik torej na tej podlagi ni upravičen do plačila.
URS člen 29.. ZKP-UPB8 člen 213.č, 307, 307/3, 371, 371/1, 371/1-3.. ZIKS-1 člen 74.
nedovoljen dokaz - osebni pregled - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pravica do obrambe - odpoved pravici - nujnost obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Sporna odredba je bila izdana za osebni pregled pripornika na podlagi 74. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), ki se na podlagi 213.č člena ZKP smiselno uporablja tudi za pripornike in osebnega pregleda pripornika ni mogoče enačiti z osebnim pregledom na podlagi ZKP, saj je obravnavani ukrep namenjen zagotavljanju varnosti, reda in discipline v zavodu za prestajanje kazni zapora (pripora) ter ga opravijo pravosodni policisti. V izpodbijani odredbi je kot razlog za izdajo odredbe naveden sum, da pripornik pri sebi skriva nedovoljene stvari in teh z varnostnim pregledom ni mogoče ugotoviti.
Med ustavno zagotovljenimi pravnimi jamstvi v kazenskem postopku je obtoženčeva pravica, da se mu sodi v njegovi navzočnosti (29. člen Ustave RS). Tej pravici pa se lahko odpove izrecno, bodisi s konkludentnim ravnanjem, kamor je mogoče šteti tudi izostanek iz glavne obravnave. Obtoženka je vedela, da bo na glavni obravnavi vpogledan tudi videoposnetek njenega obiska v ZPKZ, saj je prejela obtožbo, v kateri državno tožilstvo sodišču predlaga izvedbo tega dokaza, pa kljub temu na glavno obravnavo ni pristopila. Tej pravici se je obtoženka torej odpovedala s tem, ko iz neutemeljenih razlogov na glavno obravnavo ni pristopila, zato po mnenju pritožbenega sodišča zatrjevana kršitev ni podana.
ZDR-1 člen 136, 136/2, 148, 148/7.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2008) člen 81.
dodatek za nadurno delo - delovni čas
Obstoj dogovora o plačilu po številu prevoženih kilometrov ne bi vplival na pravico tožnika do plačila za opravljeno nadurno delo, saj dogovora, ki delavcu daje manj pravic, kot so mu zagotovljene s kolektivno pogodbo, v obravnavanem sporu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo, ki je v 81. členu določala 30 % dodatek za nadurno delo, pravno ni mogoče upoštevati.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija upravitelja za pritožbo
Stečajni upravitelj ne trdi, da je vložil ugovor zoper odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če bi stečajni upravitelj vložil ugovor zoper odpust obveznosti, potem bi imel pravico do vložitve pritožbe. Takšno pravico pa bi imel na temelju tretjega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Ker pa predpostavke za uporabo te določbe niso izpolnjene, pritožbeno sodišče ni moglo odločiti drugače kot tako, da je zavrglo njegovo pritožbo.
ZZK-1 člen 5, 99, 99/1, 148. ZN člen 38.a, 64, 64/3.
vknjižba lastninske pravice - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - časovni žig - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaslišanja strank v postopku
V tem pritožbenem postopku je odločilno, ali je bilo zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se predlaga vpis, overjeno pred ali po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist države. Overitev je bila opravljena 14.11.2018, istega dne je bilo (ob16:06:41) vloženo obvestilo o listini, ki je podlaga za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve obravnavanih nepremičnin.
Pritožnik vztraja, da je bila overitev opravljena prej, vendar nima ustreznega listinskega dokaza, ki bi brez vsakršnega dvoma potrjeval to dejstvo. Obvestilo je opremljeno s časovnim žigom, overitvena klavzula pa ne.
realizacija - prisilna privedba priče - privedba - pritožba zoper odločitev o stroških
Stroški, ki jih je imela policija z realizacijo privedbe, izhajajo iz specificiranega stroškovnika, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu in okoliščina, da se je priča A. A. po posredovanju policije na sodišču javila brez spremstva policije, ne pomeni, da policija z realizacijo že navedene odredbe ni imela stroškov, kot si to zmotno predstavlja pritožnica.
Čim je ugodeno predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo slednje ni več predpostavka za vsebinsko odločanje o vlogi. Navedeno izhaja že iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se vloga šteje za umaknjeno če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. A contrario vloge (v tem primeru pritožbe) ni mogoče šteti za umaknjeno, če obstajajo pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.