CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00038449
ZSZ člen 62. ZPP člen 212.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - sorazmerno plačilo - neposredni uporabnik nepremičnin - ugovor pravnomočno razsojene stvari - dokazni predlogi - pobotni ugovor - plačilo uporabnine za nepremičnine
Pravilno je sodišče toženki naložilo plačila sorazmernega dela nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V skladu z 62. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) je neposredni zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe, neposredni uporabnik pa je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034391
ZPP člen 214, 214/2, 243, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 649.
gradbena pogodba - opravljena gradbena dela - obseg del - substanciranost ugovora - postavitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - pravica do izjave stranke - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - zavrženje - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je s strani pritožnika dne 10. 10. 2019 vložena tožba nepopolna oziroma neprimerna za (vsebinsko) obravnavo, zaradi česar jo je (v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP) upravičeno zavrglo.
opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države
"Nevarnost za življenje in zdravje" je izkazana že s tem, ko obdolženec prevaža ljudi v nehumanih, nezdravih in smrtno nevarnih okoliščinah.
V obravnavanem konkretnem delu opisa je navedeno, da sta obtoženca s tem, ko sta osebe prevažala na način, da so med vožnjo morali stati in se niso imeli možnosti kam prijeti ter bili v zadušljivih razmerah, ogrozila njihovo zdravje in tudi življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji sodišča druge stopnje obravnavani zakonski znak povsem ustrezno konkretiziran, ker je izrecno opisano, da takšna vožnja že sama po sebi pomeni povzročitev nevarnosti za zdravje in življenje teh oseb. Prav zaradi opisanega načina prevažanja so bile osebe v vsakem trenutku med vožnjo že življenjsko ogrožene, še toliko bolj pa bi lahko bile, če bi prišlo do nenadnih prometnih situacij, kar bi se lahko povsem nepričakovano zgodilo kadarkoli med vožnjo.
Pomislekov, ki bi vplivali na presojo o obstoju utemeljenega suma ne zbujajo niti pritožbene navedbe, da na kraju, ki je v lasti trgovine L., kjer bi naj bilo storjeno kaznivo dejanje, ni napisov o kamerah in snemanju, kar je pogoj za formalno pravno veljavo postopka. Gre za zatrjevanja o nezakonitosti pridobljenih dokazov, ki pa lahko na presojo o obstoju utemeljenega suma vplivajo le v primeru, če je dokaz bil pridobljen s tako hudo kršitvijo človekovih pravic, da je na prvi pogled očitno, da gre za nezakonit dokaz. Ker pa navedbe o odsotnosti opozorilnih napisov, da se na območju izvaja videonadzor, ostajajo zgolj na ravni trditev, bodo te navedbe prepuščene presoji v nadaljevanju postopka.
spori iz družinskega razmerja - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - določitev stikov - način izvajanja stikov - obseg stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - duševna motnja matere - nujen ukrep - načelo hitrosti postopka
Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.
Predhodna ravnanja obdolženčevih strokovnih pomočnikov ne morejo biti obravnavana tako kot da jih je pritožnik sam opravljal oziroma, da bi mu bila na takšen način pripisana, ampak ne gre zgolj za število vlog in njihovo sosledje, ampak za časovni razpon in zlasti razloge, zaradi katerih so bile vloge podane.
Namen, zaradi katerega je sodnica posameznica kaznovala zagovornika je v tem, da omogoči izvedbo postopka brez zavlačevanja iz 15. člena ZKP, zagovornikove zahteve za izločitev sodnice pa so očitno merile na zavlačevanje postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035711
ZKP člen 358, 358-4, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - nekaznovanost - sprememba sodbe - oprostilna sodba
Na obstoj nesorazmernosti, med pomenom ravnanja, ki se očita obdolžencu, ki ni predkaznovan, glede na posledice, ki bi jih povzročila obsodba, kažejo okoliščine, v katerih je obdolženec storil očitano dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00042853
ZZK-1 člen 124, 148, 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 92.
ugovor sočasne izpolnitve - uvedba stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka nad tožnico toženka kot upnica trpi enake pravne posledice, kot vsi drugi upniki v stečajnem postopku, zato je njen ugovor sočasne izpolnitve neutemeljen. Upniki se namreč poplačujejo iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika.
gospodarska družba - pravna subjektiviteta - odgovornost za obveznosti - sprememba zakonitega zastopnika - nastanek dolga
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da se tožena stranka obveznosti (ki je predmet tožbenega zahtevka) ne more razbremeniti s sklicevanjem, da je večina dolga nastala v času, preden je sedanji zakoniti zastopnik in lastnik družbo prevzel v upravljanje. Gospodarska družba (v tem primeru družba z omejeno odgovornostjo) ima namreč svojo lastno pravno subjektiviteto, ločeno od subjektivitete (članov) organov upravljanja in vodenja. Po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 je družba za svoje obveznosti odgovorna le z (vsem) lastnim premoženjem, ne pa tudi s premoženjem (bivših) poslovodij, zakon pa določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki (drugi odstavek 7. člena ZGD-1). Vtoževano terjatev mora torej poravnati družba, četudi je (kot zatrjuje toženka) dolg nastal pod prejšnjim poslovodstvom.
spor o varstvu, vzgoji in stikih - predlog upnika za izrek denarne kazni - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - sprememba stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - začasna ukinitev stikov - največja korist otroka - ogroženost otroka - zavrnitev predloga
Glavni namen začasne odredbe z dne 14. 6. 2019 je zagotavljanje rednih in kontinuiranih stikov med mld. A. A. in tožencem. Denarna kazen pa je namenjena temu, da se kršitelja, ki se odločitve sodišča ne bi držal in bi (predvsem) preprečeval stike ali otroka s stika ne bi vrnil, z izrekom denarne kazni prisili k spoštovanju sprejete odločitve. Toženec tudi po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je tožnici predlagal zamenjavo dneva stika, ker je želel hčerko peljati na rojstni dan, ni ravnal v nasprotju z namenom začasne odredbe.
Prvostopenjsko sodišče je opravilo tehtanje med ogroženostjo hčerke v primeru začasne ukinitve stikov z očetom, in njeno ogroženostjo zaradi možnosti okužbe s korona virusom. Ugotovilo je, da toženec od 16. 3. 2020 dalje ni več opravljal del v gostinskem lokalu in da tudi tožnica ne živi v popolni izolaciji. K sprejeti odločitvi je pomembno vplivalo tudi mnenje sodne izvedenke klinične psihologije, ki je v zaslišanju 13. 2. 2020 zavzela jasno stališče, da trenutno ni čas za spreminjanje obsega stikov, ker bi to lahko vplivalo na že tako slabše psihično stanje deklice. Začasna ukinitev stikov bi bila za mld. hčerko obremenjujoča in ji ne bi bila v korist.
Dejstvo, da je sodišče prednostno obravnavalo tožničina predloga, ne pa še toženčevega, v katerem se zavzema za večji obseg stikov s hčerko, na izpodbijano odločitev nima vpliva. Takšno postopanje sodišča še ni razlog za nezakonitost oziroma nepravilnost sprejete odločitve.
glavna obravnava - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka - znova začeta glavna obravnava - nadaljevanje glavne obravnave - sprememba obtožnega predloga
Prvi odstavek 353. člena ZKP določa, da sodišče na novo začne glavno obravnavo, če med posvetovanjem spozna, da bi bilo potrebno dopolniti postopek ali razjasniti posamezno vprašanje. Vendar pa na novo začeti glavno obravnavo ne pomeni, da se znova prebere obtožnica in ponovijo vsi že izvedeni dokazi, temveč se ta nadaljuje v ustreznem delu oziroma fazi. Glavna obravnava se mora namreč na novo začeti, ker je bila že končana, ni pa razlogov, da bi se morala začeti od začetka. Kdaj se mora glavna obravnava začeti znova, določa 311. člen ZKP, in sicer, če se je spremenila sestava senata ali če je bila glavna obravnava preložena za več kot tri mesece, predsednik senata pa lahko odloči, da se začne znova tudi v primeru, ko je bila obravnava preložena.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM00036464
ZSKZ člen 14, 14/1. URS člen 33. Ustava Socialistične Republike Slovenije (1974) člen 30, 30/1. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 29.
lastninjenje - zasebna lastnina - kmetijska zemljišča v družbeni lastnini - lastninska pravica lovske družine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Kot društvo je toženka lahko bila nosilka lastninske pravice na zemljišču, namenjenem za zadovoljevanje skupnih interesov njenih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena (1. in 11. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), kot (družbena) lovska organizacija, ki upravlja lovišče, pa je lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupila kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih so kupovale taka zemljišča kmetijske organizacije.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - nasilje v družini - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Kot objektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnosti, je upoštevalo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj, zlasti kaznivega dejanja na škodo matere, in izpostavilo, da iz okoliščin in načina storitve očitanih kaznivih dejanj izhaja, da naj bi jih obdolženi, z izjemo kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, storil na nasilen način in nad svojimi najbližjimi, da naj bi že v preteklosti vršil psihično in fizično nasilje, ko naj bi nasilna ravnanja nad oškodovanko izvrševal v daljšem časovnem obdobju, da naj bi grozil tudi bratu in celo policistu, vse to pa v času preizkusne dobe po pogojni obsodbi zaradi kaznivega po 1. odstavku 186. člena KZ-1, ki mu je bila izrečena dne 12. 6. 2019, hkrati pa mu je v preteklosti že bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja zoper isto oškodovanko, pa je kljub temu psihično in fizično nasilje stopnjeval. Vse izpostavljene okoliščine pa kažejo tudi na subjektivni vidik ponovitvene nevarnosti, saj obdolženčevo ravnanje očitno kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda, na njegovo negativno osebnost in vztrajnost, ko očitno kljub predhodnemu obravnavanju s strani policistov očitno nima namena prenehati z nasilnimi ravnanji, ko naj bi ta očitno le še stopnjeval.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00034390
ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 34, 34/3. OZ člen 190, 190/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - refundacija nadomestila plače - začasna nezmožnost za delo delavca - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - dvakratno plačilo - sodba delovnega sodišča - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - odpadla podlaga - neupravičena pridobitev
Ne drži navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevati, da bi tožeča stranka mogla in morala v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavljati znižanje svojih obveznosti za nadomestila, ki jih je njen delavec prejel od tožene stranke in je torej v posledici opustitve tožeče stranke ta del izostal iz izreka sodbe delovnega sodišča. V razveljavitvenem sklepu I Cpg 224/2017 z dne 21. 6. 2018 je višje sodišče izpostavilo, da je v primeru, ko izrek pravnomočne sodbe delovnega sodišča ni vseboval upravičenja tožeči stranki, da odšteje že izplačana nadomestila s strani tožene stranke, tožeča stranka nedvomno izpolnila nekaj, kar je bila tudi dolžna plačati. Četudi torej tožeča stranka ugovora znižanja njenih obveznosti v sodbi delovnega sodišča ni uveljavljala in do njega v izreku sodbe delovnega sodišča ni prišlo, to tožene stranke ne more razbremeniti njene odgovornosti povračila izplačanega nadomestila tožeči stranki, katere podlaga je neposredno v zakonu. Zakonodaja namreč te opustitve ne sankcionira z izgubo delodajalčeve pravice, zato ta okoliščina ne more biti pravno relevantna.
Glede argumenta, da bi tožena stranka v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku nadomestilo izplačala dvakrat, pa je višje sodišče v omenjenem razveljavitvenem sklepu tudi že pojasnilo, da s takšnim izplačilom tožena stranka ne bi bila oškodovana, saj je z vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla podlaga, da tožena stranka delavcu izplača nadomestilo na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZZVZZ in bi zavod nakazana nadomestila na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ lahko terjal nazaj.
delež zakonca na skupnem premoženju - uporabnina za nepremičnino - sklep o prekinitvi postopka
Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00034551
KZ-1 člen 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - obstoj kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje, ki je zato pravno pomembno dejstvo glede presoje že razsojene stvari in podlaga za uporabo 4. točke 357. člena ZKP v zvezi z 10. členom ZKP.
odškodninska odgovornost - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razglasitev sodbe
V postopku v sporih majhne vrednosti se v skladu s 1. odstavkom 457. člena ZPP sodba sicer res razglasi takoj po koncu glavne obravnave, vendar pa kršitev te postopkovne določbe lahko predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v tovrstnih postopkih ni dopusten pritožbeni razlog.
Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da mu je ravno toženec povzročil zatrjevano škodo, je pravilno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati že prve predpostavke civilnega delikta toženca.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za otroke in mladostnike - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - duševna motnja - ogrožanje življenja s samomorom - milejši ukrep - procesne predpostavke za odločanje o pritožbi - nastop pravnomočnosti - učinek pravnomočnosti - nujna zadeva
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035959
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 50, 50/1.
posojilne pogodbe - fiktivna posojila - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neobstoječa pogodba - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - prepozno grajanje kršitev postopka - neprerekane trditve - neizvedeni dokazi - dokazna ocena - namen skleniti pogodbo - izročitev posojenega denarja - viri sredstev - priznanje dolga - ocena verodostojnosti izpovedbe - pravica do enakega varstva - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave
Toženec ni dokazal vira sredstev, ki naj bi jih tožnici posodil po štirih posojilnih pogodbah. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vse štiri posojilne pogodbe navidezne. Ker pravdni stranki nista imeli namena (pogodbene volje) skleniti posojilnih pogodb, so te fiktivne in posledično neobstoječe.