Predhodna ravnanja obdolženčevih strokovnih pomočnikov ne morejo biti obravnavana tako kot da jih je pritožnik sam opravljal oziroma, da bi mu bila na takšen način pripisana, ampak ne gre zgolj za število vlog in njihovo sosledje, ampak za časovni razpon in zlasti razloge, zaradi katerih so bile vloge podane.
Namen, zaradi katerega je sodnica posameznica kaznovala zagovornika je v tem, da omogoči izvedbo postopka brez zavlačevanja iz 15. člena ZKP, zagovornikove zahteve za izločitev sodnice pa so očitno merile na zavlačevanje postopka.
Res je sicer, da naj bi obdolženec očitana mu kazniva dejanja izvrševal ob zlorabi alkohola in da so v postopku angažirani izvedenci zavzeli stališče, da je nevarnost ponovitve podana le v primeru, če bi obdolženec nadaljeval s konzumiranjem alkohola, vendar pa zagovornik ne pojasni, na podlagi česa bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da obdolženec v bodoče alkohola ne bi več konzumiral.
spori iz družinskega razmerja - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - določitev stikov - način izvajanja stikov - obseg stikov - otrokova korist - ogroženost otroka - duševna motnja matere - nujen ukrep - načelo hitrosti postopka
Sodišče mora v postopku za izdajo začasne odredbe glede stikov otroka z nerezidenčnim staršem ugotoviti, ali je zaradi pomanjkanja stikov otrok tako ogrožen, da njegova korist terja intervencijo sodišča. Zbrano procesno gradivo ne daje podlage za zaključek, da je mld. A. A. ob režimu stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogrožena in bi bilo treba zaradi zagotovitve njene največje koristi takoj določiti obsežnejše stike s toženko.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko stranka vloži takrat, kadar iz upravičenega vzroka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zato izgubi pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP). Kot upravičen vzrok ni mogoče šteti napake, ki bi nastale na strani države oziroma sodišča, pač pa dogodke, na katere nista vplivala ne državni organ ne stranka.
Nadalje zmotno meni pritožba, da je podaja soglasja k mediaciji predstavljala njeno voljo, da se zadeva reši na drugačen način in da zato niso bili podani razlogi za izdajo zamudne sodbe. Toženki je poziv na odgovor na tožbo - obrazec Odg_d9 bil vročen, iz njega izhaja, da mora toženka na tožbo odgovoriti v roku 30 dni, sicer bo sodišče izdalo zamudno sodbo, prav tako bo sodišče izdalo zamudno sodbo v kolikor odgovor na tožbo ne bo obrazložen.
Pomislekov, ki bi vplivali na presojo o obstoju utemeljenega suma ne zbujajo niti pritožbene navedbe, da na kraju, ki je v lasti trgovine L., kjer bi naj bilo storjeno kaznivo dejanje, ni napisov o kamerah in snemanju, kar je pogoj za formalno pravno veljavo postopka. Gre za zatrjevanja o nezakonitosti pridobljenih dokazov, ki pa lahko na presojo o obstoju utemeljenega suma vplivajo le v primeru, če je dokaz bil pridobljen s tako hudo kršitvijo človekovih pravic, da je na prvi pogled očitno, da gre za nezakonit dokaz. Ker pa navedbe o odsotnosti opozorilnih napisov, da se na območju izvaja videonadzor, ostajajo zgolj na ravni trditev, bodo te navedbe prepuščene presoji v nadaljevanju postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00034390
ZDR-1 člen 137. ZZVZZ člen 34, 34/3. OZ člen 190, 190/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - refundacija nadomestila plače - začasna nezmožnost za delo delavca - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - dvakratno plačilo - sodba delovnega sodišča - vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - odpadla podlaga - neupravičena pridobitev
Ne drži navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevati, da bi tožeča stranka mogla in morala v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavljati znižanje svojih obveznosti za nadomestila, ki jih je njen delavec prejel od tožene stranke in je torej v posledici opustitve tožeče stranke ta del izostal iz izreka sodbe delovnega sodišča. V razveljavitvenem sklepu I Cpg 224/2017 z dne 21. 6. 2018 je višje sodišče izpostavilo, da je v primeru, ko izrek pravnomočne sodbe delovnega sodišča ni vseboval upravičenja tožeči stranki, da odšteje že izplačana nadomestila s strani tožene stranke, tožeča stranka nedvomno izpolnila nekaj, kar je bila tudi dolžna plačati. Četudi torej tožeča stranka ugovora znižanja njenih obveznosti v sodbi delovnega sodišča ni uveljavljala in do njega v izreku sodbe delovnega sodišča ni prišlo, to tožene stranke ne more razbremeniti njene odgovornosti povračila izplačanega nadomestila tožeči stranki, katere podlaga je neposredno v zakonu. Zakonodaja namreč te opustitve ne sankcionira z izgubo delodajalčeve pravice, zato ta okoliščina ne more biti pravno relevantna.
Glede argumenta, da bi tožena stranka v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku nadomestilo izplačala dvakrat, pa je višje sodišče v omenjenem razveljavitvenem sklepu tudi že pojasnilo, da s takšnim izplačilom tožena stranka ne bi bila oškodovana, saj je z vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla podlaga, da tožena stranka delavcu izplača nadomestilo na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZZVZZ in bi zavod nakazana nadomestila na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ lahko terjal nazaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00042853
ZZK-1 člen 124, 148, 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 92.
ugovor sočasne izpolnitve - uvedba stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka nad tožnico toženka kot upnica trpi enake pravne posledice, kot vsi drugi upniki v stečajnem postopku, zato je njen ugovor sočasne izpolnitve neutemeljen. Upniki se namreč poplačujejo iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00034490
ZPND člen 1, 1/1, 15, 15/1, 19, 22b.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepa - vloga centra za socialno delo - vloga sodišča - dokazovanje - dokazna vrednost dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Delo CSD je usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00034551
KZ-1 člen 196, 196/1. ZKP člen 10, 10/1, 357, 357-4.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - obstoj kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 196. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje, ki je zato pravno pomembno dejstvo glede presoje že razsojene stvari in podlaga za uporabo 4. točke 357. člena ZKP v zvezi z 10. členom ZKP.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev ali poprava tožbe - zavrženje - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je s strani pritožnika dne 10. 10. 2019 vložena tožba nepopolna oziroma neprimerna za (vsebinsko) obravnavo, zaradi česar jo je (v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP) upravičeno zavrglo.
delež zakonca na skupnem premoženju - uporabnina za nepremičnino - sklep o prekinitvi postopka
Zmotna so pritožbena izvajanja, da sodišče o zahtevku glede obstoja skupnega premoženja in višini deležev posamezne pravdne stranke ne bo odločalo, ker takšnega zahtevka tožena stranka ne more uveljaviti zgolj z ugovorom.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - nasilje v družini - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Kot objektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnosti, je upoštevalo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj, zlasti kaznivega dejanja na škodo matere, in izpostavilo, da iz okoliščin in načina storitve očitanih kaznivih dejanj izhaja, da naj bi jih obdolženi, z izjemo kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, storil na nasilen način in nad svojimi najbližjimi, da naj bi že v preteklosti vršil psihično in fizično nasilje, ko naj bi nasilna ravnanja nad oškodovanko izvrševal v daljšem časovnem obdobju, da naj bi grozil tudi bratu in celo policistu, vse to pa v času preizkusne dobe po pogojni obsodbi zaradi kaznivega po 1. odstavku 186. člena KZ-1, ki mu je bila izrečena dne 12. 6. 2019, hkrati pa mu je v preteklosti že bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja zoper isto oškodovanko, pa je kljub temu psihično in fizično nasilje stopnjeval. Vse izpostavljene okoliščine pa kažejo tudi na subjektivni vidik ponovitvene nevarnosti, saj obdolženčevo ravnanje očitno kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda, na njegovo negativno osebnost in vztrajnost, ko očitno kljub predhodnemu obravnavanju s strani policistov očitno nima namena prenehati z nasilnimi ravnanji, ko naj bi ta očitno le še stopnjeval.
glavna obravnava - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka - znova začeta glavna obravnava - nadaljevanje glavne obravnave - sprememba obtožnega predloga
Prvi odstavek 353. člena ZKP določa, da sodišče na novo začne glavno obravnavo, če med posvetovanjem spozna, da bi bilo potrebno dopolniti postopek ali razjasniti posamezno vprašanje. Vendar pa na novo začeti glavno obravnavo ne pomeni, da se znova prebere obtožnica in ponovijo vsi že izvedeni dokazi, temveč se ta nadaljuje v ustreznem delu oziroma fazi. Glavna obravnava se mora namreč na novo začeti, ker je bila že končana, ni pa razlogov, da bi se morala začeti od začetka. Kdaj se mora glavna obravnava začeti znova, določa 311. člen ZKP, in sicer, če se je spremenila sestava senata ali če je bila glavna obravnava preložena za več kot tri mesece, predsednik senata pa lahko odloči, da se začne znova tudi v primeru, ko je bila obravnava preložena.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSM00036464
ZSKZ člen 14, 14/1. URS člen 33. Ustava Socialistične Republike Slovenije (1974) člen 30, 30/1. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 29.
lastninjenje - zasebna lastnina - kmetijska zemljišča v družbeni lastnini - lastninska pravica lovske družine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Kot društvo je toženka lahko bila nosilka lastninske pravice na zemljišču, namenjenem za zadovoljevanje skupnih interesov njenih članov in za doseganje ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena (1. in 11. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), kot (družbena) lovska organizacija, ki upravlja lovišče, pa je lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupila kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih so kupovale taka zemljišča kmetijske organizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034391
ZPP člen 214, 214/2, 243, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 649.
gradbena pogodba - opravljena gradbena dela - obseg del - substanciranost ugovora - postavitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - pravica do izjave stranke - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035711
ZKP člen 358, 358-4, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - teža kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - nekaznovanost - sprememba sodbe - oprostilna sodba
Na obstoj nesorazmernosti, med pomenom ravnanja, ki se očita obdolžencu, ki ni predkaznovan, glede na posledice, ki bi jih povzročila obsodba, kažejo okoliščine, v katerih je obdolženec storil očitano dejanje.
gospodarska družba - pravna subjektiviteta - odgovornost za obveznosti - sprememba zakonitega zastopnika - nastanek dolga
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da se tožena stranka obveznosti (ki je predmet tožbenega zahtevka) ne more razbremeniti s sklicevanjem, da je večina dolga nastala v času, preden je sedanji zakoniti zastopnik in lastnik družbo prevzel v upravljanje. Gospodarska družba (v tem primeru družba z omejeno odgovornostjo) ima namreč svojo lastno pravno subjektiviteto, ločeno od subjektivitete (članov) organov upravljanja in vodenja. Po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 je družba za svoje obveznosti odgovorna le z (vsem) lastnim premoženjem, ne pa tudi s premoženjem (bivših) poslovodij, zakon pa določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki (drugi odstavek 7. člena ZGD-1). Vtoževano terjatev mora torej poravnati družba, četudi je (kot zatrjuje toženka) dolg nastal pod prejšnjim poslovodstvom.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved opravljanja dela - reintegracija
Dne 15. 3. 2018 niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za podajo prepovedi opravljanja dela. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko delodajalec delavcu prepove opravljati delo ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je ta postopek zoper tožnico uvedla (šele) 22. 3. 2018.
ZIZ člen 266, 266/4. ZNP-1 člen 18. ZPP člen 354, 354/1.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - zavarovanje nedenarnih terjatev - pravica do stikov
Enak učinek (varstvo) zasleduje tudi določba četrtega odstavka 266. člena ZIZ, ko veže odločanje o začasni odredbi na stvarno in krajevno pristojnost sodišča, pred katerim je že uveden postopek. Gre za perpetuacijo pristojnosti tega sodišča za vse začasne odredbe, ki so vložene po uvedbi postopka, ustalitev te pristojnosti pa morajo spoštovati vsa sodišča. Iz teh razlogov ni odločilno, ali je predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila v tem postopku, drugačen, kot je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Odločilna je vsebinska povezanost med predlogom za začasno odredbo v tem postopku in predlogom, kot ga je vložila predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem predlaga, da se celostno spremenijo stiki nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035959
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 50, 50/1.
posojilne pogodbe - fiktivna posojila - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neobstoječa pogodba - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - prepozno grajanje kršitev postopka - neprerekane trditve - neizvedeni dokazi - dokazna ocena - namen skleniti pogodbo - izročitev posojenega denarja - viri sredstev - priznanje dolga - ocena verodostojnosti izpovedbe - pravica do enakega varstva - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave
Toženec ni dokazal vira sredstev, ki naj bi jih tožnici posodil po štirih posojilnih pogodbah. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vse štiri posojilne pogodbe navidezne. Ker pravdni stranki nista imeli namena (pogodbene volje) skleniti posojilnih pogodb, so te fiktivne in posledično neobstoječe.