ZSVarPre člen 2, 6, 27, 28.. ZUTD člen 8, 129, 129/1, 129/1-5.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Ker je izključitveni razlog iz 28. člena ZSVarPre šteti dejstvo, da je bil tožnik na podlagi pravnomočne odločbe izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, ker ni dal resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, je Center za socialno delo pravilno ugotovil, da je pri tožniku zaradi prenehanja vodenja v evidenco brezposelnih oseb z dnem dokončnosti odločbe prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih do pravic iz javnih sredstev ni bil upravičen in pravilno odločil, da tožnik iz krivdnih razlogov ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev.
Dolžniki utemeljeno navajajo, da so vložili pritožbo po pooblaščencu v elektronski obliki. Njihova pritožba je bila podpisana, čeprav na njej ni bilo običajnega fizičnega podpisa oz. parafe, temveč je ta vsebovan(a) v elektronskem nosilcu.
begosumnost - pripor - oseba s prebivališčem v tujini
Glede na to, da obtoženec nima prijavljenega niti začasnega, niti stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, hišni pripor kot nadomestni ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, nikakor ne pride v poštev, hkrati pa ni mogoče spregledati v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavljenih okoliščin, da je obtoženec kazniva dejanja izvrševal v več evropskih državah, s čimer si očitno zagotavlja sredstva za preživljanje ter da pogosto menjuje osebna imena, kar je njegov manever za izogibanje kazenskim postopkom na širšem območju Evrope.
OZ člen 10, 86, 86/1, 132, 183. ZPP člen 163, 183, 183/3, 285.
ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - navadna škoda - povrnitev stroškov postopka - stroški odvetniških storitev - pravno priznana škoda - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - vzročna zveza
Pri materialno procesnem vodstvu je potrebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti, niti ne sme prekršiti svoje dolžnosti, da obe stranki obravnava nepristransko in enakopravno. Sodnik se torej ne sme pretvoriti v zagovornika stranke. Poziv sodnika tožeči stranki, da naj zaradi zgrešene stvarne legitimacije tožbo naknadno razširi na novega toženca, bi to mejo prekoračil.
Stranka lahko praviloma zahteva povračilo stroškov samo v pravdi, v kateri so ji ti stroški nastali.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - ugotovitev zakonite dedne pravice - dedna pravica - določitev verjetnejše pravice - sporna dejstva med dediči - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - zakonito dedovanje - izločitev dela zapuščine
Sodišče naproti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pravica pritožnika manj verjetna že iz razloga, ker se obstoj zunajzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva, ampak mora tisti, ki jo zatrjuje, njen obstoj in s tem dedno pravico po zapustniku šele izkazati. Pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, je treba upoštevati, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 3, 39, 39/3, 39/4.
sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadurno delo
Višina denarnega povračila se sicer lahko primerja z odpravnino, ki bi delavcu pripadala po zakonu. Ta primerjava pa je lahko le okvirna, saj se kriterij za odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 108. člena ZDR-1 razlikuje od kriterijev iz 118. člena ZDR-1, ki jih je potrebno upoštevati pri odmeri denarnega povračila po tej določbi. Podobna sta le kriterija, ki upoštevata trajanje delavčeve zaposlitve, ostalih kriterijev pa zakon pri odmeri odpravnine sploh ne določa, vsebuje pa jih pri odmeri višine denarnega povračila. Zato so napačne pritožbene navedbe, da je tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena 14 let, lahko upravičena do denarnega povračila le v višini ene plače.
Ni nepomembno, da so okoliščine na strani tožene stranke privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Te so dejansko predstavljale zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, saj je bil odpovedni razlog navidezen in je po ugotovitvi sodišča prve stopnje prikrival osebni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kar utemeljuje višje denarno povračilo. Okoliščina, da je pred tem tekel "postopek" izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni bistvena za odmero denarnega povračila. Ob upoštevanju pravic, ki jih je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da tožnici, stari 39 let, pripada denarno povračilo v višini šest mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da tožnica do plačila za nadurno delo ni upravičena zato, ker ji nadurno delo ni bilo odrejeno in ker ni imela pisne odobritve. Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi (Pdp 996/2015) pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile nadure opravljene z vednostjo tožene stranke (pri čemer ni ukrenila ničesar, da bi tožnici opravljanje teh nadur preprečila, če bi štela, da tožnici niso bile odrejene), kar pomeni, da je tožena stranka tožnici nadurno delo dopuščala, je sodišče utemeljeno ugodilo tudi zahtevku za plačilo nadurnega dela.
KZ-1 člen 187. DZ člen 160, 160/1, 162, 162/1, 162/1-1, 162/1-4, 163, 163/1, 163/3, 173, 173/1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - izročitev osebnih dokumentov - omejitev starševske skrbi - omejitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - telefonski stiki z otrokom - največja otrokova korist - odtujenost otroka od matere - ogroženost otroka - interes otroka - spremstvo staršev - potrebnost izdaje začasne odredbe - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Ker nadzor nad izvajanjem stikov ni bil odrejen zaradi odtujenosti in potrebe po postopnem navezovanju, temveč da se prepreči možnost, da bi predlagateljica otroka s svojim ravnanjem ogrozila, in ker iz poročil CSD izhaja, da deček zaradi odtujitve od matere ne kaže prizadetosti, je trenutno določen obseg osebnih stikov v otrokovo največjo korist.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035502
OZ člen 74, 533, 766.
spor o obsegu zapuščine - obseg zapuščine - darilna pogodba - pooblastitev - dvig denarnih sredstev - lastništvo denarnih sredstev - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - trditveno in dokazno breme stranke - nedokazanost
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi kritičnega dne zapustnica podarila tožnici večjo vsoto denarja, ampak je tožena stranka dokazala, da jo je zapustnica tedaj na banki le pooblastila, ne more uspeti z zahtevkom, da je lastnica tega denarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00036093
URS člen 33, 67. OZ člen 198. SPZ člen 36.
neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - neupravičena uporaba stanovanja - solastnina - uporaba stvari v solastnini - uporabnina - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - vrnitev premičnin - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - nedobroverni posestnik - pravni naslov za posest
V konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, zato načelo izravnalne pravičnosti zahteva, da se prepreči po eni strani prikrajšanje tožnika, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev toženke, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Zato mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo (198. člen OZ).
Ker ima tožnik v reverzu svojega delodajalca pravno podlago, da izvaja neposredno posest nad računalnikom in fotoaparatom kot nelastniški posestnik, ima na podlagi 36. člena SPZ pravico do sodnega varstva posesti iz naslova pravice do posesti.
Kot razlog za izključitev zavarovalnega kritja je treba šteti tudi takšno vožnjo, ki je v bistvenih značilnostih podobna primerom voženj, navedenih v Splošnih pogojih za avtomobilsko zavarovanje. Gre za vožnjo po dirkalni stezi na dirkališču, pri kateri voznik tekmuje sam s seboj ter preizkuša svoje spretnosti in zmogljivosti vozila pri hitri, športni vožnji.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - obstoj duševne motnje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih
Nasprotna udeleženka grozi s samomori, prav tako je na varovanem oddelku razbila steklo, se porezala in s takšnim vedenjem, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, hudo ogroža svoje zdravje in življenje, kakor tudi hudo ogroža zdravje drugih.
Pritožbeno sodišče je prepričano, glede na izvedeni dokazni postopek, da je dokazano hudo ogrožanje zdravja in življenje udeleženke in drugih ter je zaenkrat to možno preprečiti le ob stalnem nadzoru na varovanem oddelku, vendar pa je potrebno udeleženki nuditi postopno socializacijo in učenje tehnik bivanja v odprti enoti v okviru kratkih samostojnih izhodov na lokaciji zavoda.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/1, 389/2, 389/2-2. ZIZ člen 101.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - prejemki iz delovnega razmerja - stroški prehrane in prevoza - regres - jubilejna nagrada - nujni stroški stečajnega postopka - predlog stečajnega dolžnika
Stroški prevoza na delo, prehrane in drugi prejemki, ki jih delavcu izplačuje delodajalec in ki niso navedeni v 101. členu ZIZ, spadajo v stečajno maso.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 49, 82, 82/3, 82/4, 204, 204/5, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. ZKolP člen 5.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot
Tožnik je na podlagi izdanih odredb toženke opravil poti v druge kraje, kar niso bile poti na delo na sedež delodajalca oziroma v kraj dela, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je te poti pravilno štelo kot službene poti po 205. členu KPDŽP in posledično tožniku prisodilo razliko med plačanimi povračili stroškov prevoza na delo in z dela ter povračili v višini stroškov za uporabo avtomobila v službene namene po 208. členu KPDŽP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035985
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izločitvena pravda - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - nevpisana lastninska pravica - nakup nepremičnin - obremenitev nepremičnine s hipoteko - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - zavarovanje terjatve - prava uka stranka - skrbnost stranke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varnost pravnega prometa - pritožbena novota - sodna praksa
Za zaključek o obstoju tožničine lastninske pravice v pričakovanju oziroma pravice, ki preprečuje izvršbo, sta vprašanje njene skrbnosti pri usklajevanju zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim, in okoliščina, ali gre (pri tem) za osebo, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, nebistvena. Toženec namreč hipoteke ni pridobil na pravno-poslovni podlagi in se zato na načelo zaupanja v zemljiško knjigo oziroma varnost pravnega prometa ne more sklicevati.
ZPP člen 334, 334/1, 343, 343/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - izročilna pogodba - zavrženje nedovoljene pritožbe - odpoved pritožbi - odpoved pravici do pritožbe - nedovoljena pritožba - razglasitev sodbe
Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena (če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis). Ker se je pritožnik veljavno in nepreklicno odpovedal pritožbi, je njegova pritožba vložena zoper sklep o dedovanju nedovoljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavreči.
odpoved s ponudbo nove pogodbe - odpravnina - ustrezna zaposlitev - kraj bivanja - oddaljenost kraja bivanja od kraja opravljanja dela
Tožena stranka je tožniku ponudila ustrezno zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in za čas, ki je bil dogovorjen v prejšnji pogodbi. Tožnik je uveljavljal in dokazoval pot na delo in z dela, upoštevaje pri tem javni prevoz ter tudi njegovo hojo do avtobusne postaje. Pritožbeno sodišče poudarja, da peti odstavek 91. člena ZDR-1 določa le vožnjo z javnim prevoznim sredstvom, ne pa celoten čas, potreben za prihod na delo. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da je namen zakonodajalca upoštevati javni prevoz na relaciji, ki je najhitrejša in najbolj smotrna, brez nepotrebnega podaljšanja poti. Takšno pot pa je sodišče ugotovilo, da traja pot od tožnikovega doma do delovnega mesta in nazaj skupaj 2 uri in 24 minut, kar pomeni manj kot 3 ure. Sodišče je pri tem svojo odločitev utemeljilo tudi s tem, da gre za sicer "v kraju sodišča splošno znano razdaljo", da se prestopi na drug avtobus, sicer na isti postaji. Pritožbeno sodišče ne dvomi v takšno dokazno oceno sodišča prve stopnje in jo sprejema. Dodaja, da je tožnik na glavni obravnavi pred pritožbenim sodiščem navedel, da je njegova pot na delo in z dela trajala štiri ure. Zmotno vztraja, da bi moralo sodišče upoštevati ves čas prihoda na delo in z dela, torej tudi hojo od doma do postaje in od postaje do delovnega mesta, kar pa iz petega odstavka 91. člena ZDR-1 ne izhaja.
Sodišče prve stopnje ni moglo zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj se ta kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo. Po drugem odstavku 258. člena ZPP je sodišče v tem primeru smelo zaslišati le tožečo stranko.
začasna odredba - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - varstvo in vzgoja otroka - odvzem otroka
Sodišče in CSD morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka. Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen, ogroženost pa je podana, če je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda posledica storitve ali opustitve staršev.
ZPIZ-2 člen , 19, 19/1, 30, 30/1, 37.. ZPIZ-1 člen 22, 49.
starostna pokojnina - nadomestilo za primer brezposelnosti
Le za čas, ko je bil tožnik upravičen do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti, se to obdobje šteje v pokojninsko dobo in ta čas je bil tožniku tudi pravilno upoštevan. Ni pa pravne podlage, da bi se tožniku v pokojninsko dobo upoštevalo obdobje, ko je bil sicer prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, vendar ni bil prejemnik nadomestila za primer brezposelnosti.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 120, 120/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - zamuda roka
Ob nespornem dejstvu, da se je 15 dnevni rok iz sklepa iztekel 28. 11. 2019, je dne 23. 12. 2019 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje o nadaljevanju sodnega postopka, zagotovo prepozen in s tem izgubljeno upravičenje za vzpostavitev stanja iz 1. odstavka 116. člena ZPP. Na podlagi 1. odstavka 120. člena ZPP je lahko sodišče prepozen predlog z izpodbijanim sklepom le zavrglo.