CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035985
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izločitvena pravda - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - nevpisana lastninska pravica - nakup nepremičnin - obremenitev nepremičnine s hipoteko - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - zavarovanje terjatve - prava uka stranka - skrbnost stranke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varnost pravnega prometa - pritožbena novota - sodna praksa
Za zaključek o obstoju tožničine lastninske pravice v pričakovanju oziroma pravice, ki preprečuje izvršbo, sta vprašanje njene skrbnosti pri usklajevanju zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim, in okoliščina, ali gre (pri tem) za osebo, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, nebistvena. Toženec namreč hipoteke ni pridobil na pravno-poslovni podlagi in se zato na načelo zaupanja v zemljiško knjigo oziroma varnost pravnega prometa ne more sklicevati.
razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - stečajna masa - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso
Glede na navedeno pravno podlago (224. člen ZFPPIPP) je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje.
ZSVarPre člen 2, 6, 27, 28.. ZUTD člen 8, 129, 129/1, 129/1-5.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Ker je izključitveni razlog iz 28. člena ZSVarPre šteti dejstvo, da je bil tožnik na podlagi pravnomočne odločbe izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, ker ni dal resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, je Center za socialno delo pravilno ugotovil, da je pri tožniku zaradi prenehanja vodenja v evidenco brezposelnih oseb z dnem dokončnosti odločbe prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih do pravic iz javnih sredstev ni bil upravičen in pravilno odločil, da tožnik iz krivdnih razlogov ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev.
Dolžniki utemeljeno navajajo, da so vložili pritožbo po pooblaščencu v elektronski obliki. Njihova pritožba je bila podpisana, čeprav na njej ni bilo običajnega fizičnega podpisa oz. parafe, temveč je ta vsebovan(a) v elektronskem nosilcu.
Tožeča stranka je toženca za obdobje od 1. 12. 2016 do prejema sklepa Vrhovnega sodišča RS (do vključno 20. 12. 2017) reintegrirala v delovno razmerje. Že zgolj v posledici obstoječega delovnega razmerja je toženec za to obdobje upravičen tudi do pravic iz delovnega razmerja (takšno stališče je zavzeto tudi v zadevah npr. VIII Ips 79/2009, Pdp 229/2017). To pomeni, da zaradi sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 70/2017, s katerim je bila ugodilna sodba razveljavljena, ni odpadla podlaga za priznanje pravic iz naslova na novo vzpostavljenega delovnega razmerja. Zaradi tega razveljavitvenega sklepa ni odpadla pravna podlaga izplačil, ki se nanašajo na čas po 1. 12. 2016. Ta izplačila niso pomenila izvrševanje pravnomočne sodbe (I Pd 536/2014), ki je bila kasneje razveljavljena, ampak so pomenila izvrševanje obveznosti iz vzpostavljenega, obstoječega delovnega razmerja.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - zaposlitev pri drugem delodajalcu - zmanjševanje škode - krajši delovni čas
Sodišče je v celoti zavrnilo reparacijski zahtevek za čas od 7. 12. 2016 do 8. 2. 2018 in nato od 1. 9. 2018 dalje do vrnitve na delo. V vmesnem obdobju od 9. 2. 2018 do 31. 8. 2018 pa je tožnici iz naslova pravic iz delovnega razmerja priznalo le razliko med krajšim delovnim časom (55 % polnega delovnega časa) in krajšim delovnim časom iz delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, tj. v obsegu 41,29 % polnega delovnega časa, v presežku pa je reparacijo zavrnilo. Torej ji je napačno priznalo le razliko do odstotka delovnega časa po zadnji (transformirani) pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je po nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi zmanjševal škodo tako, da se je zaposlil pri drugem delodajalcu, za isto obdobje ni mogoče priznati delovnega razmerja tako, da bi seštevek delovnih časov presegal polni delovni čas. Po prvem odstavku 66. člena ZDR-1 lahko delavec z zaposlitvami za krajši delovni čas z več delodajalci doseže polni delovni čas, določen z zakonom.
Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za nepriznanje delovnega razmerja pri toženi stranki za razliko do polnega delovnega časa oziroma največ v obsegu 55 % polnega delovnega časa v času, ko je bila tožnica zaposlena pri drugih delodajalcih za krajši delovni čas.
zavarovalna doba - pokojninska doba - elementi delovnega razmerja
Neprijavljenost v zavarovanje tudi sicer samo po sebi ne izključuje morebitnih elementov delovnega razmerja. Vendar le elementi delovnega razmerja ne dokazujejo obstoja zavarovalne dobe, če ni bilo vključenosti v zavarovanje. Ne glede na določbo 6. člena ZPIZ-2, ki določa, da zavarovalno razmerje nastane ex lege z nastankom pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni mogoče priznati zavarovalne dobe nekomu, ki sočasno ne bi imel vzpostavljene lastnosti zavarovanca. To jasno izhaja iz definicije iz 42. točke sedmega člena ZPIZ-2, v kateri je zavarovana doba opredeljena kot obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. To jasno izhaja iz 133. člena ZPIZ-2, po katerem se v zavarovalno dobo praviloma štejejo obdobja zavarovanja, če so bili plačani prispevki. Izjema so le primeri, določeni v 134. členu ZPIZ-2.
Sodišče prve stopnje ni moglo zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj se ta kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni opravičil, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo. Po drugem odstavku 258. člena ZPP je sodišče v tem primeru smelo zaslišati le tožečo stranko.
OZ člen 10, 86, 86/1, 132, 183. ZPP člen 163, 183, 183/3, 285.
ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - navadna škoda - povrnitev stroškov postopka - stroški odvetniških storitev - pravno priznana škoda - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - vzročna zveza
Pri materialno procesnem vodstvu je potrebna previdnost, saj sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti, niti ne sme prekršiti svoje dolžnosti, da obe stranki obravnava nepristransko in enakopravno. Sodnik se torej ne sme pretvoriti v zagovornika stranke. Poziv sodnika tožeči stranki, da naj zaradi zgrešene stvarne legitimacije tožbo naknadno razširi na novega toženca, bi to mejo prekoračil.
Stranka lahko praviloma zahteva povračilo stroškov samo v pravdi, v kateri so ji ti stroški nastali.
ZPP člen 334, 334/1, 343, 343/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - izročilna pogodba - zavrženje nedovoljene pritožbe - odpoved pritožbi - odpoved pravici do pritožbe - nedovoljena pritožba - razglasitev sodbe
Stranka se lahko odpove pritožbi od trenutka, ko je sodba razglašena (če se sodba ne razglasi, pa od takrat, ko ji je vročen njen prepis). Ker se je pritožnik veljavno in nepreklicno odpovedal pritožbi, je njegova pritožba vložena zoper sklep o dedovanju nedovoljena, zaradi česar jo je bilo potrebno zavreči.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 120, 120/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - zamuda roka
Ob nespornem dejstvu, da se je 15 dnevni rok iz sklepa iztekel 28. 11. 2019, je dne 23. 12. 2019 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje o nadaljevanju sodnega postopka, zagotovo prepozen in s tem izgubljeno upravičenje za vzpostavitev stanja iz 1. odstavka 116. člena ZPP. Na podlagi 1. odstavka 120. člena ZPP je lahko sodišče prepozen predlog z izpodbijanim sklepom le zavrglo.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3, 15/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški sodnega izvedenca - upravičenost izvedenca do povrnitve stroškov - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov - stroški najemnine - amortizacija - dejanski izdatki - licenca za programsko opremo
Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES in GVIN, stroškov amortizacije opreme ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja. Stroškov arhiviranja mnenja izvedenka ni utemeljila in izkazala. Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00034389
URS člen 22, 39. OZ člen 131, 179. KZ-1 člen 158, 158/1, 159, 159/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - protipravnost ravnanja - pripravljalna vloga v pravdi - poseg v čast in dobro ime - razžalitev - objektivna žaljivost - žalitev - poseg v osebnostno pravico - kaznivo dejanje obrekovanja - kaznivo dejanje razžalitve - namen zaničevanja - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - tehtanje pravic v koliziji - svoboda izražanja
Pri tehtanju med pravico tožnikov do časti in dobrega imena ter pravico tožencev do svobode izražanja je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je šlo za izjavo med strankami v pravdnem postopku, v katerem so toženci zgolj varovali svoje pravice in je bila namenjena predstavitvi pravnih in dejanskih okoliščin, s katerimi so toženci želeli doseči zavrnitev tožbenega zahtevka, pri čemer so imeli toženci v opisanih dejstvih zadostno podlago za podajo vrednostne sodbe, in sicer da so talci tožnikov in da je poskus vzpostavitve solastnine šikanozen. Ker pravica do svobode izražanja, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, zajema tudi pravico do podaje osebnih občutkov in stališč v zvezi z vloženo tožbo, se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da toženci v navedenih okoliščinah niso imeli namena razžaliti tožnikov, niti ni izkazan njihov zaničevalni namen, saj so pripravljalno vlogo na sodišče vložili z namenom zaščite svojih pravic, poleg tega so opisane konkretne okoliščine z grožnjo po naselitvi v gospodinjstvo lahko sprožile čustveni odziv tožencev, ki se je izrazil z zapisanim v pripravljalni vlogi z dne 26. 1. 2018.
Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno, če pa je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pa je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Obtožencema se očita kaznivo dejanje goljufije v sostorilstvu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, storjenim na škodo družbe B. d.o.o. (sedaj C. d.o.o.) iz Ljubljane. Glede na zagroženo kazen za obravnavano kaznivo dejanje je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, upoštevaje kraj storitve kaznivega dejanja (Ljubljana) pa je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, zato je v tej kazenski zadevi sodilo stvarno in krajevno pristojno sodišče. Obtoženčeva zagovornica je pri sodišču prve stopnje sicer predlagala združitev tega kazenskega postopka s kazenskim postopkom, ki je zoper obtoženega A. A. tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I K 68322/2010, vendar je sodišče njen predlog s sklepom zavrnilo. Po določbi petega odstavka 32. člena ZKP se sicer res v primeru subjektivne koneksitete, torej ko zoper enega obtoženca pri istem sodišču teče več kazenskih postopkov, praviloma izvede enoten postopek in izda ena sodba. Vendar pa združitev postopkov ni obvezna, saj iz zakonskega teksta izhaja, da sodišče tako ravna praviloma.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 3, 39, 39/3, 39/4.
sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadurno delo
Višina denarnega povračila se sicer lahko primerja z odpravnino, ki bi delavcu pripadala po zakonu. Ta primerjava pa je lahko le okvirna, saj se kriterij za odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 108. člena ZDR-1 razlikuje od kriterijev iz 118. člena ZDR-1, ki jih je potrebno upoštevati pri odmeri denarnega povračila po tej določbi. Podobna sta le kriterija, ki upoštevata trajanje delavčeve zaposlitve, ostalih kriterijev pa zakon pri odmeri odpravnine sploh ne določa, vsebuje pa jih pri odmeri višine denarnega povračila. Zato so napačne pritožbene navedbe, da je tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena 14 let, lahko upravičena do denarnega povračila le v višini ene plače.
Ni nepomembno, da so okoliščine na strani tožene stranke privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Te so dejansko predstavljale zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, saj je bil odpovedni razlog navidezen in je po ugotovitvi sodišča prve stopnje prikrival osebni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kar utemeljuje višje denarno povračilo. Okoliščina, da je pred tem tekel "postopek" izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni bistvena za odmero denarnega povračila. Ob upoštevanju pravic, ki jih je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da tožnici, stari 39 let, pripada denarno povračilo v višini šest mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da tožnica do plačila za nadurno delo ni upravičena zato, ker ji nadurno delo ni bilo odrejeno in ker ni imela pisne odobritve. Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi (Pdp 996/2015) pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile nadure opravljene z vednostjo tožene stranke (pri čemer ni ukrenila ničesar, da bi tožnici opravljanje teh nadur preprečila, če bi štela, da tožnici niso bile odrejene), kar pomeni, da je tožena stranka tožnici nadurno delo dopuščala, je sodišče utemeljeno ugodilo tudi zahtevku za plačilo nadurnega dela.
KZ-1 člen 187. DZ člen 160, 160/1, 162, 162/1, 162/1-1, 162/1-4, 163, 163/1, 163/3, 173, 173/1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - izročitev osebnih dokumentov - omejitev starševske skrbi - omejitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - telefonski stiki z otrokom - največja otrokova korist - odtujenost otroka od matere - ogroženost otroka - interes otroka - spremstvo staršev - potrebnost izdaje začasne odredbe - pridržanje odločitve o pravdnih stroških
Ker nadzor nad izvajanjem stikov ni bil odrejen zaradi odtujenosti in potrebe po postopnem navezovanju, temveč da se prepreči možnost, da bi predlagateljica otroka s svojim ravnanjem ogrozila, in ker iz poročil CSD izhaja, da deček zaradi odtujitve od matere ne kaže prizadetosti, je trenutno določen obseg osebnih stikov v otrokovo največjo korist.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035502
OZ člen 74, 533, 766.
spor o obsegu zapuščine - obseg zapuščine - darilna pogodba - pooblastitev - dvig denarnih sredstev - lastništvo denarnih sredstev - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - trditveno in dokazno breme stranke - nedokazanost
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi kritičnega dne zapustnica podarila tožnici večjo vsoto denarja, ampak je tožena stranka dokazala, da jo je zapustnica tedaj na banki le pooblastila, ne more uspeti z zahtevkom, da je lastnica tega denarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00036093
URS člen 33, 67. OZ člen 198. SPZ člen 36.
neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - neupravičena uporaba stanovanja - solastnina - uporaba stvari v solastnini - uporabnina - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - vrnitev premičnin - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - nedobroverni posestnik - pravni naslov za posest
V konkretnem primeru način uporabe solastne stvari med pravdnima strankama ni urejen, zato načelo izravnalne pravičnosti zahteva, da se prepreči po eni strani prikrajšanje tožnika, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev toženke, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža. Zato mora tožena stranka tožeči stranki plačati za uporabo njenega solastniškega deleža na stanovanju denarno nadomestilo (198. člen OZ).
Ker ima tožnik v reverzu svojega delodajalca pravno podlago, da izvaja neposredno posest nad računalnikom in fotoaparatom kot nelastniški posestnik, ima na podlagi 36. člena SPZ pravico do sodnega varstva posesti iz naslova pravice do posesti.
ZPIZ-2 člen , 19, 19/1, 30, 30/1, 37.. ZPIZ-1 člen 22, 49.
starostna pokojnina - nadomestilo za primer brezposelnosti
Le za čas, ko je bil tožnik upravičen do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti, se to obdobje šteje v pokojninsko dobo in ta čas je bil tožniku tudi pravilno upoštevan. Ni pa pravne podlage, da bi se tožniku v pokojninsko dobo upoštevalo obdobje, ko je bil sicer prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, vendar ni bil prejemnik nadomestila za primer brezposelnosti.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 49, 82, 82/3, 82/4, 204, 204/5, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. ZKolP člen 5.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot
Tožnik je na podlagi izdanih odredb toženke opravil poti v druge kraje, kar niso bile poti na delo na sedež delodajalca oziroma v kraj dela, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je te poti pravilno štelo kot službene poti po 205. členu KPDŽP in posledično tožniku prisodilo razliko med plačanimi povračili stroškov prevoza na delo in z dela ter povračili v višini stroškov za uporabo avtomobila v službene namene po 208. členu KPDŽP.