• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 21
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL Sklep I Cp 2180/2023
    22.3.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00074956
    ZVEtL-1 člen 13, 13/2, 13/6.
    vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - omejeni pritožbeni razlogi - stavba z več posameznimi deli
    Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.
  • 102.
    VSL Sklep I Cp 1652/2023
    22.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00074953
    ZPP člen 78, 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 245, 383, 386.
    osebni stečaj pravdne stranke - procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravica stranke do vložitve pritožbe - nedovoljena pritožba
    Z začetkom postopka osebnega stečaja tožnica ne more več samostojno opravljati procesnih dejanj, saj jo zastopa stečajni upravitelj kot njen zakoniti zastopnik, glede na to, da spada vtoževana terjatev v stečajno maso tožnice. Zato lahko vsa pravdna dejanja v imenu tožnice opravlja le upravitelj, ki po samem zakonu pridobi vsa pooblastila za zastopanje tožnice v tej pravdi.

    Tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep bi že ob njeni vložitvi moral odobriti stečajni upravitelj, ki je dolžan skrbeti za pravice in interese tožnice kot pravdno nesposobne stranke. Sodišče ni bilo dolžno seznanjati upravitelja z opravljenim procesnim dejanjem tožnice ter ga pozivati, da sporoči, ali ga odobrava.
  • 103.
    VSC Sklep II Kp 24078/2011
    21.3.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
    VSC00074649
    KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 244, 244/1, 244/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263.
    zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - izraba položaja - blanketna norma - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - pranje denarja - nasprotje med izrekom in razlogi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe - predpis - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - predhodno kaznivo dejanje - predikatno kaznivo dejanje
    Res je, da gre pri procesu odpiranja rudnika za "pripravljalna dejanja" za sledeče opravljanje gospodarske dejavnosti stricto sensu, istočasno pa gre pri tem ravno za spremljajočo oziroma podporno dejavnost, ki konstruira izvajanje gospodarske dejavnosti kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja tudi po praksi precedenčnega sodišča. Nedvomno je družba v postopkih nabavljanja opreme za rudnik že poslovala, obtoženec pa je bil s sredstvi družbe razpolagal prav pri tovrstnem poslovanju ter v evidentni vsebinski povezavi z načrtovanim izkoriščanjem rudnika oziroma (odplačnim) izkopavanjem cinka in svinca (kot registrirane dejavnosti družbe G., d. o. o.) po zagonu proizvodnje.

    Protipravnost izrabe položaja kot ene od oblik storilčevega ravnanja po 244. členu KZ je prav v opravljanju dejanj, za katere je pooblaščen, v neskladju z njihovim namenom oziroma v neskladju z interesi družbe, s čimer se odrazi storilčev napad na notranjo (zlasti premoženjsko) varnost gospodarskega subjekta in napad na premoženjski interes družbe kot kazenskopravno varovano dobrino. V taki situaciji ni treba, da je izraba položaja (dodatno) konkretizirana še z navedbo pooblastil obtoženca (kot direktorja) družbe in z navajanjem pravne podlage, iz katere izhajajo njegova pooblastila oziroma upravičenja.

    Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja pranja denarja pomeni s pranjem prikriti izvor denarja, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Primarni (pred)pogoj za obstoj pranja denarja je torej obstoj predhodnega kaznivega dejanja. To predikatno kaznivo dejanje mora biti resda ugotovljeno po objektivnem kriteriju, kot navaja tudi sodišče prve stopnje, toda v primeru, ko sodišče oceni, da predhodno dejanje ni kaznivo dejanje, ker da niso podani zakonski znaki tega kaznivega dejanja oziroma znaki niso konkretizirani, že pojmovno ne more biti izpolnjen pogoj, da je predikatno kaznivo dejanje po objektivnih kriterijih podano.
  • 104.
    VSM Sodba II Kp 55866/2020
    21.3.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00074684
    KZ-1 člen 191, 191/1. ZPND člen 2, 2/1.
    dokazna ocena - kaznivo dejanje nasilja v družini - izvršitveno dejanje - telesne poškodbe - ponavljajoče se ravnanje - družinska skupnost
    Ravnanj, ki predstavljajo uresničitev očitanih izvršitvenih načinov kaznivega dejanja nasilja v družini, ni mogoče ločiti od ravnanj, ki bi sama zase predstavljala ali kaznivo dejanje razžalitve ali kaznivo dejanje grožnje. Ta ravnanja namreč zaradi odnosa konzumpcije zgubijo samostojnost, saj je njihova celotna kriminalna količina vsebovana v kaznivem dejanju po 191. členu KZ-1.
  • 105.
    VSL Sklep II Cp 477/2024
    21.3.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00075022
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 64, 64/3.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - čas zdravljenja
    Neutemeljena je končno tudi pritožbena navedba, da v sklepu ni dovolj obrazloženo, zakaj je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za izredno dolgo obdobje, tj. obdobje (vsaj) šestih tednov. Čas pridržanja je strokovno vprašanje, sodišče pa je o tem navedlo tudi odločilne razloge in drugačna pritožbena navedba ni utemeljena. Sodišče je tako utemeljeno sledilo mnenju izvedenke glede roka šestih tednov in odločitev ustrezno obrazložilo.
  • 106.
    VSL Sklep I Ip 252/2024
    21.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00076762
    ZFPPIPP člen 20, 20/3, 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-5, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 211. KZ člen 217. ZPP člen 14, 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 15.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - začetek osebnega stečaja - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - obsodilna kazenska sodba - kaznivo dejanje goljufije - isti historični dogodek - namerna povzročitev škode - naklep - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti
    V pravdnem oziroma smiselno v izvršilnem postopku je sodišče na prej izdano pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, ki temelji na istem dejanskem stanju, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti vezano. Dolžnica je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije, s čimer je upnikoma povzročila veliko premoženjsko škodo. Gre za kaznivo dejanje, ki ga je mogoče storiti le z naklepom. Oboje navedeno pa pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, to je, da je dolžnica upnikoma namerno povzročila škodo.
  • 107.
    VSC Sodba Cp 415/2023
    21.3.2024
    STVARNO PRAVO
    VSC00079450
    SPZ člen 99.
    varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - prepovedana (negativna) tožba
    Glede na vsebino lastninske pravice, ki daje lastniku lastninskopravna upravičenja, in je opredeljena v 37. členu SPZ, upoštevaje, da drugotoženi niti ni zatrjeval obstoja stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini tožnikov, ki bi mu dajala pravico do vznemirjanja, je tudi zaključek o protipravnosti pravilen, medtem ko se je sodišče na lokacijsko informacijo sklicevalo le kot na dodaten razlog. Pritožbena navedba o zlorabi pravic tožnikov, ki sta pravno varstvo zahtevala šele osem let po izgradnji nadstreška, ki ju v ničemer ne ovira, predstavlja lastno stališče pritožnika, za katerega v dokaznem postopku ni podlage, kar velja tudi za pritožbeno trditev, da nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker naj bi lastninska upravičenja tožnikov ne bila v ničemer okrnjena.
  • 108.
    VSC Sodba Cp 74/2024
    21.3.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00074847
    ZPP člen 7, 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 353. OZ člen 6, 6/2, 10, 171, 171/1, 311, 311/1, 964, 964/1, 965, 965/1.
    škodni dogodek - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - trditveno in dokazno breme - padec na mokrih in spolzkih tleh - vmesna sodba - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje pohodne površine - zavarovanje pred odgovornostjo - neposlovna odškodninska odgovornost
    Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženkin zavarovanec v konkretnem primeru ni ravnal s skrbnostjo povprečno skrbnega strokovnjaka.

    Toženka v pritožbi vztraja, da je neživljenjsko pričakovati, da bi moral nekdo ves čas čistiti mokroto in rešetke ves čas ohranjal suhe. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz izpodbijane sodbe takšna naložena dolžna skrbnost ne izhaja. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi zgoraj izpostavljenih okoliščin konkretnega škodnega dogodka zgolj zaključilo, da toženka ni dokazala, da je njen zavarovanec v zadostni meri poskrbel za očiščenost rešetke (ali nameščenost protizdrsne preproge), saj v zvezi s tožnikovimi trditvami o neustrezni in nepravočasni očiščenosti rešetk od nanošene snežne brozge glede samega čiščenja rešetke ni izkazala (niti ni konkretno zatrjevala) načina in dinamike čiščenja (v kakšnih časovnih terminih se je opravljalo čiščenje, npr. da se je čiščenje opravljalo zjutraj vsak dan ali pa dvakrat na dan itd.).
  • 109.
    VSL Sklep II Cp 274/2024
    21.3.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00075650
    OZ člen 65, 65/2, 299. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogodba o ari - izpolnitev pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - plomba v zemljiški knjigi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ara in odstopnina - neizpolnitev pogodbe - načelo koneksnosti - zamuda dolžnika
    Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je terjatev s prvo začasno odredbo že v zadostni meri zavarovana. Čeprav ne preprečuje, da bi dolžnici (toženki) objavili ponudbo za prodajo nepremičnin, ki bi jo morebiti sprejela tretja oseba, preprečuje, da bi se na to tretjo osebo prenesla lastninska pravica. Zaradi zaznamovane prepovedi obremenitve in odtujitve se ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo. Zaradi tega tretji (tudi, če bi pristojna upravna enota posel odobrila) ne bi pridobil pravic, ki bi tožnikoma preprečevale uspešno uveljavitev terjatve. Tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ), ob upoštevanju že izdane začasne odredbe ni podana. Iz enakih razlogov odredba ni potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

    Nadalje predlagana začasna odredba tudi ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti). Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe bi tožnika dosegla nekaj nasprotnega, kot uveljavljata s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba, ki po vsebini povsem prekriva tožbeni zahtevek, bi toženkama v bistvu prepovedala izpolnitev tožbenega zahtevka - in to ne zgolj prostovoljno izpolnitev med pravdo, temveč še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka.
  • 110.
    VSK Sklep I Ip 75/2024
    21.3.2024
    SODNE TAKSE
    VSK00077427
    ZPP člen 105a. ZST-1 člen 13, 13/2.
    domneva umika pritožbe - sodna taksa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse
    Dolžnik dolžne sodne takse ni poravnal. Tega v pritožbi niti ne navaja. S predložitvijo določenih sodnih odločb, s katerimi je bil oproščen plačila sodne takse v drugih postopkih, ne more uspeti. Oprostitev plačila sodne takse velja samo v postopku, za katerega je bil posamezen sklep izdan.
  • 111.
    VSC Sodba Cp 461/2023
    21.3.2024
    STVARNO PRAVO
    VSC00082788
    ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. SPZ člen 28, 43. URS člen 23.
    pravica do izjave - celovita dokazna ocena - obstoj pogodbe - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
    Tožnik ni dokazal svojih trditev o menjalni pogodbi, sklenjeni in realizirani v letu 1984 tako, da je na podlagi menjalne pogodbe sam prevzel v posest sporna dela nepremičnin tožencev in v nadaljevanju v vse do leta 2019 oziroma 2020 to tudi nemoteno izvrševal. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožnikovih trditev in zahtevka, da je glede na določila 28. in 43. člena SPZ na spornih dellih nepremičnin tožencev pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
  • 112.
    VSC Sklep I Ip 55/2024
    21.3.2024
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00078475
    ZIZ člen 38.
    izvršilni stroški - stroški upnika - delni umik predloga za izvršbo
    Kadar pride do delnega poplačila upnika v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih ni potrebno, saj je dolžnikov dolžnik tisti, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ. Ker upnik v vlogi ni zatrjeval, da bi plačila prejel s strani dolžnika oziroma izven okvirjev izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi, ampak je navedel, da mu je dolžnikov dolžnik nakazal zneske plačil, stroški za sestavo te njegove vloge, s katero je delno umaknil predlog za izvršbo za delna plačila, niso bili potrebni za izvršbo.
  • 113.
    VSL Sklep I Cp 1307/2023
    21.3.2024
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00076630
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 165, 165/3, 165/4.
    varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - socialna ogroženost dolžnika - dobra vera - novacija - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - izkazanost pravnega interesa - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - delna razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - razvoj sodne prakse
    Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice. Z danimi pojasnili mu je treba omogočiti, da v okviru sklenitve kredita v tuji valuti razume dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto.

    Pred sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti (s tujo variabilno obrestno mero) mora imeti potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo oceno dejanskega tveganja o potencialnem povečanju kreditnih obveznosti, ki ga sprejme s podopisom kreditne pogodbe, in ki se zaradi spremembe valutnega tečaja lahko udejanji šele med izvajanjem dolgoročne pogodbe, torej naknadno v celotnem obdobju odplačevanja kreditnih obveznosti. Kreditodajalec mu mora pojasniti vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanja tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita oziroma na njegove finančne obveznosti, in sicer na način, da ta tveganja tudi dejansko razume.

    Pojasnilna dolžnost mora biti pravilno izpolnjena že v sklenitveni fazi.

    Ni treba, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče. Zadostuje, da bi se ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želela.
  • 114.
    VSC Sklep I Cp 86/2024
    21.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00077364
    ZPP člen 339, 339/2-8, 365, 365/1-2. URS člen 22.
    sklep o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - vročitev stroškovnika - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - odmera nagrade
    V postopku odmere nagrade in nadomestila stroškov izvedencu sodišče odloči brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP torej predstavlja podlago za izjemo od načela kontradiktornosti, predvidenega v 5. členu ZPP). Zato stroškovnika sodnega izvedenca pred izdajo sklepa o odmeri stroškov kljub drugačnemu stališču pritožnice ni treba vročati strankam v izjavo. Iz spisovnega gradiva je nadalje razvidno, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi stroškovnika sodnega izvedenca toženki ni vročilo niti ob vročitvi izpodbijanega sklepa. V spisu je namreč odredba sodnice za izdelavo sklepa o stroških (list. št. 80) in za vročitev izpodbijanega sklepa strankama (list. št. 83), na vročilnici strankam (pripete k list. št. 83) pa je kot vsebina zabeležen sklep z dne 22. 11. 2023. Zato je v obravnavanem primeru, ko je sodišče sprejeto odločitev o priznanih stroških izvedencu obrazložilo na način, povzet v točki 5 obrazložitve tega sklepa, torej s sklicevanjem na pravočasen izvedenčev stroškovnik, ne da bi v njem vsebovano opredelitev stroškov in zahtevano višino tudi zapisalo, pritrditi pritožbenim navedbam, da je bilo pritožnici zaradi nevročitve stroškovnika skupaj z izpodbijanim sklepom onemogočeno, da bi se seznanila z zahtevo sodnega izvedenca in posledično preizkusila pravilnost in utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje o priznanem plačilu in njegovi višini. Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je zato podana.
  • 115.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1352/2023
    21.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00075655
    ZPP člen 328. OZ člen 171, 179.
    odškodninski zahtevek - temelj odškodninske odgovornosti - medsebojni dogovor strank - soprispevek k nastanku škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - poprava sodbe - zavrnitev predloga
    Pritožbeno sodišče načeloma soglaša s sodiščem prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da noben predpis ne določa, na kakšen način se računsko določi višina odškodnine in da bi sodišče prve stopnje lahko višino odškodnine določilo na način, kot je obrazložilo v izpodbijanem sklepu. To je, da bi v že priznanih zneskih upoštevalo 90 % temelj in ne 100 %, vendar pa bi navedeno moralo jasno izhajati iz obrazložitve sodbe. A je storilo nasprotno.

    Sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri ugotovljenem 90 % temelju odškodninske odgovornosti toženk ni bilo proporcionalno vezano na tožbeni zahtevek, a bi moralo takšno odmero, kot jo je zgolj pavšalno obrazložilo v izpodbijanem sklepu, ustrezno zneskovno pojasniti, česar pa ni storilo.

    Določba 328. člena ZPP, ki govori o popravi sodbe, ni namenjen popravi, kot jo predlagata toženki. V obravnavanem primeru, ko gre za odmero odškodnine in deljeno odgovornost po temelju, gre za vsebinsko, materialno pravno odločitev in ne za popravo pisne oziroma računske pomote.
  • 116.
    VSL Sklep VII Kp 29215/2023
    21.3.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00074517
    ZKP člen 36, 52, 52/1, 53, 53/1, 87, 87/6, 276, 276/3, 283, 283/1.
    zavrženje zasebne tožbe - rok za vložitev zasebne tožbe - ugovorni postopek - stvarna pristojnost - očitna pomota - pravni pouk o pritožbi - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - vezanost na pravni pouk - dovoljenost pritožbe

    Zavrženje sicer pravočasne zasebne tožbe, ki je po odstopu kazenske zadeve pristojnemu sodišču tja prispela po poteku šestmesečnega roka iz 52. člena ZKP, glede na dejstvo, da je bila zasebna tožba s strani pooblaščenca vložena pri Okrožnem sodišču v Novem mestu na podlagi pravnega vrednotenja o ustreznosti subsumpcije zatrjevanega konkretnega dejanskega stanu pod določbo drugega odstavka člena 158 KZ-1, in ne kot posledica očitnega nepoznavanja zakona, na kar se nanaša določba petega odstavka 87. člena ZKP, predstavlja napačno uporabo postopkovnih določb, ki je vplivala na zakonitost napadene odločitve.

  • 117.
    VSM Sodba II Kp 80074/2023
    21.3.2024
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00073859
    KZ-1 člen 34, 49, 49/1, 49/2, 73, 115, 115/1. ZKP člen 100, 100/1, 285c, 285c/3, 359, 364, 371, 371/1, 371/1-10, 371/1-11, 372, 373, 385.
    kaznivo dejanje poskus uboja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnice v novem sojenju - prepoved reformacije in peius - sestavni deli odločbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - olajševalne in obteževalne okoliščine - odmera kazenske sankcije - priznanje krivde - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - premoženjskopravni zahtevek
    Nasprotno trditvi obdolženčevega zagovornika je obtožbo dopustno spremeniti tudi v ponovljenem sojenju, ki poteka po pritožbi obrambe, torej ko je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, pri čemer pa ne sme preseči okvira prejšnje obtožbe v škodo obdolženca oziroma jo zanj spremeniti na slabše.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v danem primeru za dopustno modifikacijo v opisu kaznivega dejanja, ki pomeni prilagoditev na spremenjena dejstva in okoliščine, kot so bila ugotovljena v okviru dokaznega postopka na glavni obravnavi. Poleg tega je pritožbeno izpodbijana modifikacija obtožbe obdolženemu dejansko v korist, inkriminirani očitki zoper obdolženega so se namreč od prvega sojenja omilili.
  • 118.
    VSK Sodba Cpg 20/2024
    21.3.2024
    MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSK00074417
    ZSPDSLS člen 23. ZSPDSLS-1 člen 2, 48, 48/1, 48/2. URS člen 34, 35, 39.
    svoboda izražanja - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - svoboda novinarskega izražanja - pravica do dobrega imena in časti - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica od varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - preverjanje informacije - nepremoženjska škoda - javni interes - obrekovanje s tiskom - obrekovanje v medijih
    Tudi če drži, da je lastnik tožene stranke konkurent tožeče stranke in da je imel za objavo tudi druge motive, ni mogoč zaključek, da je bila svoboda izražanja pri spornih objavah zlorabljena. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo da je bila z zapisi omogočena tehtna javna razprava o pereči problematiki v splošnem javnem interesu. Negativne vrednostne sodbe niso dopustne le takrat, kadar nimajo nikakršne podlage v dejstvih, ki jih podpirajo, oziroma če so onkraj predmeta razprave in se sprevržejo v osebno sramotenje in ponižanje. Glede na vsebino in stil zapisov tudi po mnenju pritožbenega sodišča objav ni mogoče opredeliti kot sramotenje in ponižanje. Navsezadnje so bili zapisi s podobno vsebino objavljeni tudi v drugih medijih in je torej že iz tega razloga težko govoriti, da je šlo samo za "obračunavanje" med pravdnima strankama.
  • 119.
    VSL Sklep II Cp 486/2024
    21.3.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075648
    ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
    psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - uživalec prepovedanih drog - paranoidna shizofrenija - izvedenec psihiatrične stroke
    Sodišče je na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in zdravje in življenje drugih, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.
  • 120.
    VSC Sklep I Cp 85/2024
    21.3.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00077348
    ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365, 365/1-2. URS člen 22, 25.
    sklep o stroških - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - vročitev stroškovnika - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - obrazložitev sklepa o stroških - kršitev pravice do pritožbe - nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - standard obrazloženosti - odmera nagrade - stroški izvedencev - neobrazložena odločba - razlogi o odločilnih dejstvih
    Pritrditi je pritožnici, da izpodbijanega sklepa o odmeri stroškov sodnemu izvedencu ni mogoče preizkusiti. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje so namreč posamezne postavke zneskovno priznanih stroškov zgolj naštete, ne vsebuje pa sklep njihove vsebinske konkretizacije. Iz obrazložitve tako ne izhaja, za zbiranje in proučevanje katere dodatne dokumentacije je sodišče izvedencu priznalo 51,00 EUR, niti niso razvidni razlogi za priznanje 44,00 EUR iz naslova potovanja na narok in nazaj. Prav tako sklep ne vsebuje razlogov o priznanju stroškov za pripravo izvedenca na narok ter razlogov o tem, kateri deli postavke potni in materialni stroški predstavljajo priznani znesek v višini 387,20 EUR, pri čemer sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo, na podlagi katerih določb Pravilnika in iz katerega razloga je priznalo navedene priglašene stroške. Pritrditi gre zato pritožbi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje obrazložitve o odločilnih dejstvih in tako ne omogoča preizkusa glede dejanske upravičenosti do priznane nagrade oz. stroškov izvedencu.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 21
  • >
  • >>