KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074433
ZKP člen 148. ZNPPol člen 33, 33/1, 112, 112/1, 115, 115/1, 123, 123/2. ZPPreb-1 člen 34, 34/1, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/2. ZVOPOKD člen 1, 1/1, 6, 6/1, 8, 8/1, 9.
izločitev dokazov - osebni podatki - evidence policije - evidenca gostov - namen evidence - odkrivanje in prepoznavanje storilca kaznivega dejanja - osredotočeno policijsko preiskovanje - osredotočenost suma - fishing expedition
Kljub temu, da je policija vpogledala v evidenco gostov zaradi drugega namena, kot ga določa 43. člen ZPPreb-1, zahteva za izločitev listin, ni utemeljena, saj je policija te podatke zbirala za potrebe odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s predkazenskim postopkom, ki je bil tedaj že v teku. Niso namreč relevantne le določbe ZPPreb-1 in ZNPPol (ter 148. člen ZKP), temveč še ZVOPOKD, in sicer 1., 6. in 8. člena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076170
KZ-1 člen 135, 135/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZKP člen 373.
kaznivo dejanje grožnje - resnost grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - celovita dokazna ocena
Grožnja s prerezanjem vratu oškodovanca brez dvoma pomeni resno grožnjo za zdravje in življenje oškodovanca, še posebej, če je podkrepljena z zavedajočimi se posledicami takega ravnanja, to je z zaporno kaznijo 30 let, za kar je že splošno znano dejstvo, da se izreka za najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo. Pritožnikovi primerjavi očitanega kaznivega dejanja z dejanji, ki so našteta v prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 zato ni mogoče slediti. Po tej določbi je namreč storilec prekrška, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem povzroči pri drugemu občutek ponižnosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, torej gre za ravnanja, ki so po svoji intenziteti ogrožanja bistveno milejša, kot v obravnavanem primeru, kjer gre za očitek resne grožnje, naperjene zoper zdravje, življenje in telo oškodovanca. Iz navedenega izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja grožnje je uporaba resne grožnje z napadom na življenje ali telo ali prostost ali premoženje velike vrednosti z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja. Grožnja je prikazovanje bodočega zla oziroma neugodnosti, na nastop katerega lahko storilec vpliva ali to vsaj zatrjuje. Zlo oziroma neugodnost pomeni prikrajšanje oškodovančevih interesov in dobrin, ki presega zgolj manjšo nevšečnost, saj sicer grožnja ni resna. Grožnja je resna samo, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjanje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer zgolj subjektivna okoliščina, da se je oškodovanec prestrašil ali počutil ogroženega, ne zadošča za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera ob upoštevanju vsebine grožnje, konteksta, v katerem je izrečena, odnosa med storilcem in oškodovancem ipd.
distribucijska pogodba - odstop od pogodbe - neplačana kupnina - odpravnina - ekonomska korist
Distributer lahko ob prenehanju distribucijske pogodbe uveljavlja odpravnino, utemeljena pa je, kadar obstajajo naslednji razlogi: če in kolikor je pridobil dobavitelju nove stranke ali je občutno povečal posle z dosedanjimi strankami in ima dobavitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi ali obstoj posebne okoliščine. Odpravnina je utemeljena le, če poleg distributerjevega prejšnjega prizadevanja obstaja znatna dobaviteljeva korist tudi po prenehanju pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074514
SPZ člen 154, 154/3. OZ člen 343, 365. ZOR člen 388. ZFPPIPP člen 399, 399/1.
prenehanje hipoteke - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - odpust obveznosti - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - poplačilo iz zastavljene nepremičnine - akcesornost hipoteke - pravica do osebnega dostojanstva - izguba pravice - regresni zahtevek
Zaradi prenehanja glavnega dolžnika ne preneha s hipoteko zavarovana obveznost. Podoben je zaključek, ko gre za osebni stečaj in odpust obveznosti glavnemu dolžniku: zaradi odpusta obveznosti glavnemu dolžniku ne preneha s hipoteko zavarovana obveznost.
URS člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 33, 35, 36, 67. OZ člen 131, 179, 179/1. SPZ člen 66, 99, 100. ZPP člen 215.
prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - solastnina nepremičnin - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
V danem primeru toženčeva solastninska pravica na sporni nepremičnini ni v konkurenci zgolj s solastninsko pravico tožnice na tej isti nepremičnini, temveč tudi v koliziji z ustavno pravico tožnice do varstva zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen URS) ter pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS).
izvedenec - soočenje izvedencev - odgovornost za stvarne napake - sanacija - jamčevalni zahtevek - ugovor prekluzije
Sodišče je v ponovljenem postopku soočilo oba izvedenca ter na podlagi ocene njunih izpovedb utemeljeno zaključilo, da sta se izvedenca glede odgovorov na ključna vprašanja strinjala. Tako sta oba izvedenca že v pisnih mnenjih izpostavila, da je potrebno pri polaganju keramike posebno pozornost nameniti vremenskim vplivom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073783
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - namen stvarne služnosti - varstvo služnostne pravice - predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Položaj, ko se opisana ravnanja ponavljajo vsakodnevno oziroma celo večkrat dnevno, utemeljuje zaključek, da je s tem onemogočen dostop do nepremičnine tožnikov in ne zgolj, da je otežen, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Če zaradi vsakodnevno parkiranih vozil tožnika ne moreta uporabljati spornega dela parcele, ki je prav tako očitno potreben za prihod in odhod iz njune stanovanjske hiše, je s tem onemogočen dostop tožnikov do njihovega doma in ne le otežen. Gre za tako pogosto oteževanje dostopa do doma, ki ga je mogoče enačiti z onemogočanjem dostopa ravno zaradi pogostosti pojavljanja. To pa predstavlja težko nadomestljivo škodo.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vrsta postopka, občutna prekoračitev zakonsko zapovedanega hitrega poslovanja sodišča in nezapletenost zadeve daje podlago za višjo odškodnino, kot je bila prisojena za primerljivo trajanje postopka v rednih pravdnih postopkih.
Toženka pa v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje neustrezno upoštevalo merilo pomena zadeve za stranko. Ločiti je treba zadeve, ki močno posegajo v življenje posameznikov, od tistih, ki se nanašajo na blažje nevšečnosti v življenju. Za prav slednje pa gre v obravnavani zadevi, kjer je moral tožnik zaradi izdane začasne odredbe nasprotni stranki izročiti ključ oziroma ji na drug način omogočiti prost dostop do kurilnice ter ponovno vklopiti elektriko za pritlično stanovanje, obenem pa mu je bilo prepovedano bodoče motenje posesti z grožnjo denarne kazni v znesku 2.500,00 EUR. Kurilnica je po svoji naravi pomožni prostor, tožnik pa v njeni uporabi ni bil prikrajšan. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da zadeva ni posegala v njegov način življenja, ampak je imel le določene nevšečnosti (18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 237, 237/1, 282, 282/2.
najemna pogodba - vindikacijska tožba - posest stvari - procesno dokazno breme - vabilo priči - opozorilo priči - izostanek z naroka - sodba na podlagi stanja spisa - preložitev naroka - vrnitev v prejšnje stanje - dejanska oblast - trditveno in dokazno breme
Elektronsko sporočilo je poslala priča in ne stranka, priča pa ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj ima to možnost le stranka.
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju skladno z navodili višjega sodišča razpisalo narok za izvedbo dokazov, na katerega je pravilno vabilo tako toženko kot z njene strani predlagani priči. Skladno s sklepom višjega sodišča je torej sodišče prve stopnje opravilo pravdno dejanje, na katero je opozorilo višje sodišče in s tem dalo toženki možnost za izvedbo tudi z njene strani predlaganih dokazov, ki pa je toženka ni izkoristila, saj na razpisani narok ni pristopila ne toženka ne nobena od njenih prič. Prvi pogoj, izostanek stranke s kasnejšega naroka (za katerega upravičenih okoliščin ni izkazala), je torej bil izpolnjen, prav tako drugi pogoj, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, tožnica pa je svoje dokazne predloge umaknila in predlagala izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče z izdajo take sodbe ni kršilo določb ZPP.
Sicer je res, kar zatrjuje pritožnik, da so predmeti, ki jih je obtoženec izročil na poziv policistov, fizični dokaz, ki je obstajal neodvisno od obtoženčeve volje in katerega je policist zaznal že pred pozivom za izročitev, vendar glede na to, da je nedvomno obstajal osredotočen sum, da je obtoženec storil kaznivo dejanje ali vsaj prekršek, bi moral biti obtoženec pred pozivom za izročitev, po drugem odstavku 52. člena ZNPPol poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Njegova izročitev pa nedvomno predstavlja testemonialni dokaz in se nikakor ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da izročeni predmeti v kontekstu izročitve niso imeli lastne sporočilne vrednosti. Ugotovljeno je bilo namreč, da je obtoženec v torbico skril manjšo PVC vrečko in alu zavitek, v vozilu pa je bilo več pripomočkov za uživanje prepovedane droge, kar je nedvomno sporočalo, da je storil kaznivo dejanje ali prekršek.
Zakonitost izvajanja pooblastil policije iz 52. člena ZNPPol je namreč odvisna od tega, ali je zoper obtoženca v trenutku pozivanja na izročitev predmetov sum že osredotočen. Če je že pred pozivom policista na izročitev predmetov obstajal osredotočen sum, da je obtoženec storil bodisi prekršek, bodisi kaznivo dejanje, opustitve dolžnosti policista, da osebi poda pravni pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, ni mogoče opravičiti s sklicevanjem na četrti odstavek 52. člena ZNPPol.
nadzorovana obravnava - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča
Za pritožničino zahtevo, da se iz dokumentov "umaknejo" nekatera ugotovljena dejstva, ni pravne podlage. Varstvo njenih osebnih podatkov je zagotovljeno z izključitvijo javnosti v tem postopku in z ostalimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o obročnem plačilu takse - obročno plačilo sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - odpadla procesna predpostavka - vročanje sodnih pisanj - pravilnost vročitve - verodostojnost vročilnice - vročilnica kot javna listina - vročitev s fikcijo - nedovoljene pritožbene novote
V sodni praksi je utrjeno in enotno stališče, da kadar je stranki odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo sodne takse (ali posameznih obrokov) ni več procesna predpostavka za dopustnost pritožbe ali druge vloge.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje (torej, da je bilo določeno sodno pisanje določenega dne vročeno določeni osebi), domnevo resničnosti vsebine vročilnice pa je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pisanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00074404
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 134, 178, 179. ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/2, 137, 137/1, 145, 145/2, 214, 214/2, 337, 337/1.
objava prispevka v oddaji - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - objava sodbe - javno opravičilo - povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico - dopusten poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - varstvo osebnostnih pravic - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - tehtanje pravic v koliziji - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - protipravnost ravnanja novinarja - resničnost objavljenih informacij - skrbnost preverjanja - zavrnitev tožbenega zahtevka - vročanje sodnih pisanj - vročanje z nabitjem na sodno desko - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prošnja za preložitev obravnave - zdravniško opravičilo - bolniški stalež - nedopustna pritožbena novota - zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu - zavlačevanje postopka
Bolniški stalež ni razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo. Stranki je namreč skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da si, ko ve, da ne bo mogla opraviti procesnega dejanja, priskrbi pooblaščenca.
T. i. relativno javne osebe so tiste, ki so javnosti znane in javnost zanimajo samo v zvezi s konkretnim dogodkom, in ki so zaradi svojega družbenega delovanja, povezanega z določenim dogodkom/dejavnostjo, za javnost zanimivi zgolj začasno.
Resnične informacije o relativno javni osebi je dopustno objaviti, tudi če so negativne.
DZ člen 141, 141/8, 156. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - odvzem pravice do stikov z otrokom - začasna ukinitev stikov - odvzem starševske skrbi - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - stiki v korist otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Upoštevaje povzete ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da glede na trenutno stanje nasprotnega udeleženca in njegovo trenutno nepripravljenost na zdravljenje, izvajanje osebnih stikov otrokom ni v korist, jim škoduje in ima lahko dolgoročne posledice na njihov osebnostni razvoj, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se osebni stiki ukinejo. To pa seveda ne pomeni, da bodo osebni stiki trajno ukinjeni; ko in če bo nasprotni udeleženec pokazal kritičnost do svojega stanja in bo iskreno ter konstruktivno sodeloval pri zdravljenju, se bodo lahko osebni stiki ponovno uvedli (primerjaj osmi odstavek 141. člena DZ).
Sodišče druge stopnje pa ne soglaša z materialnopravno odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v celoti ukinejo tudi neosebni stiki (s telefonskimi oziroma video klici in/ali s pisno komunikacijo). Splošno je znano in v sodni praksi utrjeno stališče, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema. Stiki s starši se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa (156. člen DZ). V konkretnem primeru je ugotovljeno in nesporno, da nasprotni udeleženec nikoli ni bil neposredno nasilen ali sovražen do otrok, temveč le do predlagateljice. Sodišče prve stopnje je ogroženost otrok pri osebnih stikih utemeljilo na dejstvih, da je zaradi nezdravljene osebnostne motnje z nacepljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi oče na stikih nepredvidljiv, da potencialno lahko odreagira agresivno in konfliktno; da je v zadnjem času stike tudi opustil za daljše obdobje (od novembra 2022 do julija 2023); da je bil glede stikov nereden, kar je pri otrocih povzročalo stisko (stikov so se veselili, potem pa jih ni bilo); da je zadnje čase opustil tudi video klice in otroke klical le po telefonu, vendar jim je govoril tudi neprimerne vsebine.
V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine, da ima obdolženi državljanstvo Srbije ter ob odsotnosti osebnih naveznih okoliščin obdolženega v Republiki Sloveniji, je zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti povsem na mestu. Pri tem je treba upoštevati, da v primeru, da bi se obdolženi vrnil v svojo domovino Srbijo, ne bi bilo mogoče doseči njegove izročitve naši državi, kot to navaja njegov zagovornik, saj Srbija svojih državljanov ne izroča.
Ne more biti dvoma, da je izročitev prepovedane substance neposreden izkaz povezave osebe s posestjo take substance in zato neposredno obremenjujoča, kar ni mogoče trditi za podajo privolitve za preiskavo zaseženega telefona; tudi po presoji pritožbenega sodišča podaja take privolitve ne predstavlja izjave testimonialne narave, na katero se razteza privilegij zoper samoobtožbo.
Četudi bi morebiti spremenjen obrazec predstavljal sistemski premik k drugačnemu ravnanju policije v predkazenskem postopku v situacijah, kot je obravnavana, to ne bi bilo rezultat spoznanja o nujnosti ustreznega pravnega pouka pred podajo privolitve za preiskavo elektronske naprave, pač pa posledica negotovosti policije v razmerah, ko se pretežno v sodnih postopkih odloča o (ne)dovoljenosti dokazov, ne pa o njihovem vsebinskem pomenu za tožilske očitke.
Za presojo zakonitosti dokaza je ključno, kakšne so bile okoliščine njegove pridobitve v realnem času.
Kot nelogični se izkazujejo obrambni očitki, da je sodišče prve stopnje s pozivanjem tožilstva k predložitvi manjkajoče dokumentacije želelo "prikriti očitne nezakonitosti", glede na to, da je ravnalo transparentno, in posebej upoštevaje, da so iz spisa izostale listine, katerih vsebina je bila sicer povzeta kot podlaga za preiskavo zaseženega telefona, njihova odsotnost pa izpostavljena kot eden izmed razlogov za vloženo zahtevo za izločitev dokazov.
Stališče pritožnikov, da obramba ni dolžna proučiti razpoložljivega dokaznega gradiva, vezanega na vložene predloge za izločitev dokazov, se ob tem izkazuje kot zgrešeno; težko si je namreč predstavljati, da bo zagovornik lahko zastopal interese svoje stranke, v kolikor ne bo opravil študije prevzetega primera, česar ni mogoče enačiti s trditvenim in dokaznim bremenom, katerega res, tudi v zvezi z ustreznostjo poti pridobivanja dokazov, nosi tožilstvo.
ZDZdr člen 30, 67, 69. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zadržanja - omejitev pravice do izvajanja dokazov - pritožba zoper sklep - rok za pritožbo - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - laična pritožba - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - obstoj tehtnega razloga - zavrženje pritožbe
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, vendar pa v konkretnem primeru taki razlogi niso ne zatrjevani ne izkazani.
pritožba zoper stroškovno odločitev - nujno sosporništvo solastnikov - enotno nujno sosporništvo - pripoznava tožbenega zahtevka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - stroški posameznega sospornika
Pritožnik se utemeljeno sklicuje na določilo četrtega odstavka 161. člena ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Skladno s tem pravilom sodišče tistih nujnih sospornikov, ki pripoznajo tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. ZOdv člen 42, 42/1, 43. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 28, 28-8.
odmera nagrade in stroškov odvetnika - sprememba tožbe - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta po spremenjeni tožbi - faza postopka - nastanek stroškov - čas odločanja sodišča - stroški za sestavo vloge - ustaljena sodna praksa - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - samostojna storitev odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - sestanek s stranko - urnina - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Stroški se odmerjajo od vrednosti spora v trenutku, ko nastanejo, in ne od vrednosti spora v trenutku odločanja sodiščaa. Pri odmeri se torej do spremembe vrednosti spornega predmeta upošteva prvotna vrednost, od spremembe dalje pa nova vrednost spornega predmeta.
Kadar je prvi narok za glavno obravnavo izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka, že priznana postavka za prvi narok za glavno obravnavo vsebuje tudi postavko za pripravljalni narok, ki se v takšnem primeru ne upošteva kot samostojna storitev.
Za sodišče bi bila obvezna razlaga Odvetniške tarife zavezujoča le, če bi bila objavljena v Uradnem listu RS in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje.
ugriz psa - odgovornost za škodo - kdo odgovarja za škodo - posebni primeri odgovornosti - imetnik živali - odgovornost imetnika živali - odgovornost imetnika psa - pojem imetnika psa - dolžno varstvo nad psom - dejanska oblast - solidarna odgovornost - odgovornost lastnika psa - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o stroških po načelu uspeha - prihod odvetnika iz drugega kraja
Imetnik psa je širši pojem kot lastnik, saj je imetnik lahko tudi druga oseba, ki ji je bil pes zaupan v oskrbo in varstvo. Ko gre za škodo, ki jo stori žival, tako ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Če bi bil lastnik živali, ki povzroči škodo, vselej štet kot imetnik oziroma odgovorna oseba, bi to zakon (OZ) tudi določil. Lastnik, ki je trajno prepustil skrb za žival drugemu (kot v predmetnem primeru, ko je prepustil celotno kmetijo, z živino in živalmi, sinu), ni (več) imetnik in ni odgovorna oseba, razen če jo je prepustil neprimerni osebi.