ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - sklic skupščine - težko nadomestljiva škoda - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - manjkajoči razlogi
Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini.
V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - obstoj skupnega premoženja - presoja sklepčnosti - aktiva in pasiva premoženja - ugotovitev obstoja terjatve - osebni stečaj - pomanjkanje pravnega interesa - neizkazano prikrajšanje - pravica do pravnega sredstva - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - poizvedbe sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničin zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni sklepčen, saj deležev na premoženju, ki ga ni, ni mogoče ugotavljati. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato ta del zahtevka zavrnilo iz napačnih razlogov. Zavrniti bi ga moralo zato, ker iz trditve, da skupnega premoženja pravdnih strank ni, ni mogoče izpeljati materialno pravne posledice, da deleža pravdnih strank na tem neobstoječem skupnem premoženju obstajata. Izvajanje dokaznega postopka glede tega dela zahtevka zato ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076221
ZST-1 člen 14, 14/1. ZPP člen 76, 81, 100, 100/1, 208, 208/1, 339, 339/1.
smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - poziv dedičem k nadaljevanju postopka - pravni naslednik - napačna oznaka stranke - pooblastilo za zastopanje - kvalificirani pooblaščenec - sklep procesnega vodstva - zapisnik o naroku - obrazložitev sklepa - pravnomočen sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - taksna obveznost - taksna oprostitev - oprostitev plačila sodnih taks - osebna veljavnost
Dopustno je, da sodišče o nekaterih procesnih vprašanjih odloči s sklepom, ki ga vnese v zapisnik naroka. Tudi v takem primeru mora sodišče sklep obrazložiti in zapisati pravni pouk. Izjema je dopustna, kadar stranke na zapisnik izrecno izjavijo, da se odpovedujejo obrazložitvi sklepa in/ali pritožbi zoper sklep.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora sodišče v primeru strankine smrti čimprej v postopek pritegniti pravne naslednike, tako da se lahko postopek nadaljuje z živo osebo. Pokojnik ne more biti stranka postopka.
Taksna oprostitev je strogo osebna in se pravni naslednik tožnika na taksno oprostitev, ki je bila podeljena tožniku, ne more sklicevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073692
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 285c, 354, 354/1, 354/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravna opredelitev kaznivega dejanja - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - preizkus po uradni dolžnosti - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost
Ker sprejem priznanja krivde vodi v izrek obsodilne sodbe, je sodišče dolžno ugotavljati ustreznost pravne opredelitve dejanja v obtožbi, ko odloča o sprejemu priznanja krivde. Če oceni, da državni tožilec v obtožbi ni pravilno presodil, katera dejstva so pravno pomembna in katera ne, mora priznanje krivde zavrniti.
Pravna opredelitev dejanja je podvržena preizkusu sodišča, ki je-kljub priznanju krivde obtoženega-dolžno samo presoditi utemeljenost obtožbe z vidika možnih pravnih podlag.
Tako kot pri vprašanju stvarnih pravic glede infrastrukturnih omrežij, je treba tudi pri posesti nad njimi izhajati iz dejstva, da sta tako spodnja kot zgornja postaja krožne kabinske žičnice s kabelsko kanalizacijo fizično in funkcionalno povezana in tako skupaj tvorijo novo celoto - novo sestavljeno stvar in imajo le kot sestavljena stvar gospodarsko vrednost in svojo namembnost.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3, 189, 196.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - dokončanje že začetih postopkov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - kraj prevzema in oddajanja otroka - začasna sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - izkoriščenje socialnih transferjev - neupoštevanje otroškega dodatka - preživet čas pri preživninskem zavezancu - vključitev otroka v vrtec - javni vrtec - brezplačna storitev - plačilo vrtca - začetek obveznosti za plačilo preživnine - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Tudi ko starša živita ločeno, velja pri presoji otrokove koristi načelno izhodišče, da mu je v največjo korist, če varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Pritrditi je zato treba udeležencu, da DZ kot prvenstveno rešitev uveljavlja skupno varstvo in vzgojo otrok. Določitev takšne oblike vzgoje in varstva lahko prepreči le ogrožanje otrokove koristi. Nedvomno je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta. Na dlani je tudi, da sodišče staršev k skupni vzgoji in varstvu ne more prisiliti. Siljenje k nenehnemu dogovarjanju, če starša tega ne želita ali nista zmožna, bi nasprotovalo otrokovi koristi in s tem narekovalo odločitev, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev.
Drži pritožbena trditev udeleženca, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete in da je toženec primeren oče in da mu glede starševstva ni kaj očitati. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo okoliščine, ki preprečujejo odločitev o skupni vzgoji in varstvu otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se otroke zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki izkazuje boljše starševske kapacitete, ima bolj stabilno osebnostno strukturo, poleg tega je bila primaren negovalec otrok, ter jim zna postavljati meje in poskrbeti za otroke materialno in čustveno.
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je menila, da je pri določanju obsega stikov najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev. Takšni stiki namreč potekajo redno in brez zapletov. Ni razloga, da bi se stike, ki se izvršujejo že dalj časa in na katere so se tako otroci kot udeleženca navadili, razširjalo.
Starša sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke. Ustaljena sodna praksa zato narekuje, da se zneski, prejeti iz socialnih transferjev, ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb ali da se upoštevajo neposredno za njihovo zadovoljevanje. To velja tako pri določitvi preživnine od sodne odločbe dalje, kot pri njeni določitvi od predloga do izdaje odločbe. Nasprotno stališče bi bilo v korist tistega preživninskega zavezanca, ki svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje tekoče.
ZPP člen 140, 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 325, 325/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - vročitev v hišni predalčnik - navadna vročitev - predlog za dopolnitev sodbe - prepozen predlog - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče RS je v odločbi III Ips 1/2020 zavzelo stališče, da med pisanja, za katera ZPP predvideva osebno vročitev, spadajo zgolj tožba, sodba sodišča prve stopnje, sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse in vabilo. Ob tem je pojasnilo, da je določbo treba razlagati tako, da se navedba izrednega pravnega sredstva nanaša na vložitev tega pravnega sredstva samega in ne na odločbo, zoper katero je izredno pravno sredstvo dovoljeno. Za odstop od te uveljavljene sodne prakse, ki ji vrhovno sodišče dosledno sledi tudi pri presoji pravočasnosti predlogov za dopustitev revizije in je podprta s pravno teorijo, pritožba ne ponudi utemeljenega razloga. Pritožbeno sodišče zato ne more pritrditi nasprotnim pritožbenim navedbam o drugačni jezikovni razlagi prvega odstavka 142. člena ZPP.
obnova sodnega postopka - postopek ureditve meje - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - nepravdni postopek ureditve meje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritožnikova parcela v času urejanja meje ni mejila na parceli predlagateljev in nasprotne udeleženke. Pritožnik zato ni bil stranka postopka sodne ureditve meje po takrat veljavnem 132. členu ZNP in se neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev nezmožnosti sodelovanja v postopku.
Dejstvo, da se je s spremembo mejne linije v nepravdnem postopku zožala javna pot, do česar je prišlo z upoštevanjem katastrskih podatkov, sicer kaže na dejanski interes pritožnika za sodelovanje v postopku, ne utemeljuje pa njegovega pravnega interesa in mu ne zagotavlja položaja udeleženca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil in ki se odraža v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil. Za toženčev pritožbeni uspeh ne zadostuje le sklicevanje, da obvestila pošte ni prejel, temveč bi za to dejstvo moral predložiti dokaze, ki bi izkaz v vročilnici ovrgli. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, temveč za izpodbijanje resničnosti podatkov iz javne listine, z navedbo prepričljivih in konkretnih okoliščin o razlogih za neprejem obvestila.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 26/2. ZVarD člen 4, 4/1.
najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - primeren čas za odpoved - odpovedni rok - diskriminacija - sodba presenečenja - pravica do izjave stranke
Sodišče druge stopnje izpostavlja dejstvo, da ZPSPP dejansko varuje najemnika, ko v najemnih pogodbah za nedoločen čas določa sodno odpoved (26. člen), hkrati pa, da odpovedni rok ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena). Enoletni odpovedni rok, ki je določen v ZPSPP kot v specialnem predpisu je dejansko obdobje, namenjeno temu, da najemnik svoje poslovanje uredi na drug način, torej, da v tem času svoje poslovanje glede na to, da mu je najemno razmerje odpovedano, temu primerno prilagodi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 392, 392/7, 397, 397/2.
razveljavitev sodbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - pravnomočna obtožnica - priporni razlog begosumnosti - nujnost in sorazmernost ukrepa
Na podlagi sedmega odstavka 392. člena ZKP mora sodišče druge stopnje v primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani ali pa pripor odpraviti.
Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo razveljavilo, vendar to ne pomeni, da utemeljen sum, da sta obtoženca storila očitano kaznivo dejanje ni več podan. Pri tem je treba izhajati iz pravnomočne obtožnice, ki to stopnjo suma potrjuje in bo podlaga za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 397. člena ZKP). Izvedeni dokazi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje niso ovrgli osnovne predpostavke za pripor.
DZ člen 83, 83/3, 83/4, 83/5. ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 97, 97/1, 97/2, 131, 131/3, 309, 309/1, 310, 310/1, 311, 311/2, 330, 330/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - izločitvena pravica zakonca - pritožba zoper sklep o prodaji - izdaja začasne odredbe - prepoved prodaje nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Ker upnica ne trdi, da prodaje premoženja, na katerega se nanaša predlagana začasna odredba, ni uspela preprečiti v postopku osebnega stečaja nad A. A. in zakaj ne, niti ne trdi, da upravitelj prodaja premoženje, ki naj bi bilo skupno premoženje zakoncev, kljub določbam ZFPPIPP, ki mu preprečujejo prodajo, potrebe po izdaji začasne odredbe ni utemeljila. Navedeno smiselno velja za predlagano začasno odredbo tudi v delu, ki temelji na trditvi, da je upnica predkupna upravičenka.
osebni stečaj - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka
V postopku osebnega stečaja, v katerem se izvede postopek odpusta obveznosti, se torej zastavlja vprašanje, ali se v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča, četudi v stečajni masi ni drugih sredstev za plačilo nagrade upravitelja za opravljanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti oziroma ali je v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti.
Upraviteljica utemeljeno opozarja, da zakon upravitelju nalaga vrsto dodatnih nalog, ki jih mora opravljati v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja in upravitelju tudi daje pravico do nagrade iz naslova teh nalog. Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se torej upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
Po presoji pritožbenega sodišča je zato pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti.
javna dražba - spletna javna dražba v izvršilnem postopku
Glede na določilo šestega odstavka 189. člena ZIZ se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Pritožnica konkretizirano ne uveljavlja, da ji elektronski sistem spletne javne dražbe zaradi morebitnih tehničnih napak (ali iz drugih objektivnih razlogov, na katere sama ni imela vpliva) ne bi dopustil uveljavitve njenih pravic kot udeleženke spletne javne dražbe.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073785
ZARSS člen 15, 15/2. ZNP-1 člen 22, 42. ZPP člen 190, 205, 205/1, 205/1-6.
alternativno reševanje sporov - mediacija - soglasje strank - prekinitev zaradi postopka mediacije - prekinitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka - postopek za ureditev meje - sprememba lastništva nepremičnine
Prekinitev zaradi postopka alternativnega reševanja sporov lahko traja najdlje tri mesece. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu. To pomeni, da mora sodišče postopek po izteku roka v vsakem primeru nadaljevati.
obnova kazenskega postopka - pristojnost za odločanje o zahtevi za obnovo - funkcionalna pristojnost - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep najprej preizkusilo po uradni dolžnosti, skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP. Preizkusilo je, ali je sodišče prve stopnje, ki je odločalo v obravnavani zadevi bilo stvarno pristojno za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma, ali je sklep izdal upravičen organ. Preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep izdala sodnica Okrajnega sodišča na Ptuju A. A., ki je v obravnavani zadevi izdala tudi že sodbo v imenu ljudstva, zoper katero je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za obnovo postopka. Ker v skladu s tretjim odstavkom 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku, je pritožbeno sodišče, ne da bi se spuščalo v vsebino izpodbijanega sklepa, moralo po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljaviti.
Ker se domet privilegija zoper samoobtožbo razteza tudi na izročitev predmetov na poziv policije, je šteti, da če je bil osumljencu pred pozivom na izročitev predmetov dan pouk o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ta obsega tudi pouk o privilegiju zoper samoobtožbo in o posledicah svojega ravnanja, tudi v zvezi s pozivom na izročitev predmetov, in če njegova izročitev predmetov ni posledica izrabljanja njegove nevednosti, presenečenosti ali prestrašenosti ob stiku z organi pregona, ampak je bila izročitev predmetov posledica njegovega voljnega, aktivnega in prostovoljnega ravnanja, je v takem primeru po presoji pritožbenega sodišča tudi zaseg predmetov zakonit.
Izpovedbi policistov dopolnjujeta oziroma vplivata na dokazno moč listin, ki sta bili sodišču prve stopnje relevantni za oceno ali je bil osumljeni pred pozivom na izročitev predmetov poučen o pravicah po določbi četrtega odstavka 148. člena ZKP, saj je sicer zaslišanje prič na predobravnavnem naroku v zvezi s predlogi obrambe za izločitev dokazov popolnoma brez pomena in zgolj forma, ki ne služi pravilni presoji ekskluzijskega zahtevka.
Taksna obveznost nastane takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka 5. člena ZST-1). V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev (drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1).
ZP-1 člen 19a, 19a/3, 192c, 192c/9, 202, 202/8. ZPro člen 24, 48. ZVrt člen 21.
delo v splošno korist - nepodaljšljiv rok - nadomestni zapor
Rok šestih mesecev, v katerem mora biti skladno s tretjim odstavkom 19.a člena ZP-1 opravljeno delo v splošno korist, je nepodaljšljiv (neprolongacijski) zakonski rok. ZP-1 ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi bilo mogoče končni rok za opravo dela v splošno korist podaljšati. Tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) oziroma Zakon o probaciji (ZPro), po katerih ob upoštevanju osmega odstavka 202. člena ZP-1 in 48. člena ZPro probacijska enota izvrši sklep o odreditvi dela v splošno korist, določb o podaljšanju roka za opravo tega dela nimata. 24. člen ZPro omogoča le odložitev izvrševanja dela v splošno korist, ki jo lahko oseba iz opravičljivih razlogov predlaga v treh dneh od pravnomočnosti sklepa, česar storilec v obravnavani zadevi ni storil. Tudi če bi ocenilo, da so storilčeve navedbe o nezmožnosti oprave dela v splošno korist utemeljene, sodišče prve stopnje torej ne bi imelo zakonske podlage za podaljšanje roka za opravo tega dela, glede na to, da je že v osnovi storilcu določilo najdaljši zakonsko dovoljen rok, v katerem mora biti delo v splošno korist opravljeno, storilec pa za odložitev izvrševanja tega dela ni zaprosil.
Dejstvo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v storilčevi sferi, namreč lahko pomeni, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bil sorazmeren in pravičen ukrep. Seveda pa mora biti v tem primeru onkraj razumnega dvoma izkazano, da celotna ali delna neizvršitev dela v splošno korist ni posledica storilčevega izmikanja, zavestne in hotene neoprave dela ali drugačnega kršenja obveznosti v zvezi z delom v splošno korist. Storilec, ki se želi z delom v splošno korist izogniti nadomestnemu zaporu, mora k temu delu pristopiti resno, odgovorno in proaktivno, in temu prilagoditi tudi svoje zasebne interese.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzema prevoznega sredstva - obligatorni odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov
Že sam zakonodajalec je smatral oziroma ocenil, da pri kaznivem dejanju po 308. členu KZ-1, glede na okoliščine, naravo in težo storilčevega protipravnega ravnanja, obstaja tako velika stopnja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, da to terja obligatoren odvzem za kaznivo dejanje uporabljenega prevoznega sredstva, pod pogojem, da je storilčeva last. Namen novega, osmega odstavka 308. člena KZ-1 , ki je bil vnešen z novelo KZ-1I, je onemogočiti nadaljnje izvrševanje tega kaznivega dejanja, poleg tega pa tudi odvzem predmetov, ki so uporabljeni za izvršitev kaznivega dejanja, kar je eden od ustavno sprejemljivih posegov v lastninsko pravico. Gre torej za (stvarni) varnostni ukrep, s katerim se storilcu (legitimno) odvzame pravica razpolaganja s prevoznim sredstvom, ki ga je uporabil pri storitvi predmetnega kaznivega dejanja.
Pri presoji pogojev za izrek varnostnega ukrepa po določbi osmega odstavka 308. člena KZ-1, ne igra relevantne vloge v tem postopku ugotovljena in tudi s strani pritožnice problematizirana okoliščina, da je bilo pri očitanem kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (ki ga je dokazano storil obtoženec), uporabljeno osebno vozilo, ki ni v izključni lasti obtoženca, ampak predstavlja skupno premoženje obtoženca in njegove žene. To z drugimi besedami pomeni "zgolj" to, da gre za prevozno sredstvo, ki je v (so)lasti obtoženca in njegove žene brez razdeljenih deležev, kar pa po oceni pritožbenega sodišča, tudi z vidika obtoženčevih razpolagalnih upravičenj, ne predstavlja situacije, v kateri izrek varnostnega ukrepa (glede na zakonsko dikcijo "storilčeva last") ne bi bil mogoč. Drugačna razlaga bi bila po oceni sodišča druge stopnje v nasprotju z namenom zakonodajalca in tudi v nasprotju s ciljem oziroma smotrom, ki ga varnostni ukrep zasleduje; torej z odvzemom prevoznega sredstva, na katerem storilec (vsled legitimnega posega države) nima več razpolagalne pravice, preprečiti nevarnost ponavljanja (istovrstnih) kaznivih dejanj.