darilna pogodba - pogodba v korist tretjega - darilna obljuba - zastaranje
Pritrditi je namreč argumentaciji pritožbe, da velja splošni del obligacijskega zakonika, torej tudi določbe o institutu pogodbe v korist tretjega, za pogodbe, ki so urejene v posebnem delu OZ. Drži tudi, da nobena izmed določb OZ, ki ureja darilno pogodbo (določbe od 533. do 545. člena OZ) ne določa, da za darilno pogodbo ni mogoče uporabiti instituta pogodbe v korist tretjega oziroma, da je njegova uporaba izključena.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - obstoj skupnega premoženja - presoja sklepčnosti - aktiva in pasiva premoženja - ugotovitev obstoja terjatve - osebni stečaj - pomanjkanje pravnega interesa - neizkazano prikrajšanje - pravica do pravnega sredstva - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - poizvedbe sodišča
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničin zahtevek na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni sklepčen, saj deležev na premoženju, ki ga ni, ni mogoče ugotavljati. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato ta del zahtevka zavrnilo iz napačnih razlogov. Zavrniti bi ga moralo zato, ker iz trditve, da skupnega premoženja pravdnih strank ni, ni mogoče izpeljati materialno pravne posledice, da deleža pravdnih strank na tem neobstoječem skupnem premoženju obstajata. Izvajanje dokaznega postopka glede tega dela zahtevka zato ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076221
ZST-1 člen 14, 14/1. ZPP člen 76, 81, 100, 100/1, 208, 208/1, 339, 339/1.
smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - poziv dedičem k nadaljevanju postopka - pravni naslednik - napačna oznaka stranke - pooblastilo za zastopanje - kvalificirani pooblaščenec - sklep procesnega vodstva - zapisnik o naroku - obrazložitev sklepa - pravnomočen sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - taksna obveznost - taksna oprostitev - oprostitev plačila sodnih taks - osebna veljavnost
Dopustno je, da sodišče o nekaterih procesnih vprašanjih odloči s sklepom, ki ga vnese v zapisnik naroka. Tudi v takem primeru mora sodišče sklep obrazložiti in zapisati pravni pouk. Izjema je dopustna, kadar stranke na zapisnik izrecno izjavijo, da se odpovedujejo obrazložitvi sklepa in/ali pritožbi zoper sklep.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora sodišče v primeru strankine smrti čimprej v postopek pritegniti pravne naslednike, tako da se lahko postopek nadaljuje z živo osebo. Pokojnik ne more biti stranka postopka.
Taksna oprostitev je strogo osebna in se pravni naslednik tožnika na taksno oprostitev, ki je bila podeljena tožniku, ne more sklicevati.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3, 189, 196.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - dokončanje že začetih postopkov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - kraj prevzema in oddajanja otroka - začasna sodna poravnava - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - določitev višine preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - izkoriščenje socialnih transferjev - neupoštevanje otroškega dodatka - preživet čas pri preživninskem zavezancu - vključitev otroka v vrtec - javni vrtec - brezplačna storitev - plačilo vrtca - začetek obveznosti za plačilo preživnine - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe
Tudi ko starša živita ločeno, velja pri presoji otrokove koristi načelno izhodišče, da mu je v največjo korist, če varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev še vedno vzpostavljena. Pritrditi je zato treba udeležencu, da DZ kot prvenstveno rešitev uveljavlja skupno varstvo in vzgojo otrok. Določitev takšne oblike vzgoje in varstva lahko prepreči le ogrožanje otrokove koristi. Nedvomno je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta. Na dlani je tudi, da sodišče staršev k skupni vzgoji in varstvu ne more prisiliti. Siljenje k nenehnemu dogovarjanju, če starša tega ne želita ali nista zmožna, bi nasprotovalo otrokovi koristi in s tem narekovalo odločitev, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo samo enemu od staršev.
Drži pritožbena trditev udeleženca, da imata oba starša ustrezne starševske kapacitete in da je toženec primeren oče in da mu glede starševstva ni kaj očitati. Vendar je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo okoliščine, ki preprečujejo odločitev o skupni vzgoji in varstvu otrok. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se otroke zaupa v vzgojo in varstvo materi, ki izkazuje boljše starševske kapacitete, ima bolj stabilno osebnostno strukturo, poleg tega je bila primaren negovalec otrok, ter jim zna postavljati meje in poskrbeti za otroke materialno in čustveno.
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju sodne izvedenke, ki je menila, da je pri določanju obsega stikov najbolje slediti že sklenjenemu dogovoru staršev. Takšni stiki namreč potekajo redno in brez zapletov. Ni razloga, da bi se stike, ki se izvršujejo že dalj časa in na katere so se tako otroci kot udeleženca navadili, razširjalo.
Starša sta tista, ki sta po zakonu dolžna preživljati svoje mladoletne otroke. Ustaljena sodna praksa zato narekuje, da se zneski, prejeti iz socialnih transferjev, ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb ali da se upoštevajo neposredno za njihovo zadovoljevanje. To velja tako pri določitvi preživnine od sodne odločbe dalje, kot pri njeni določitvi od predloga do izdaje odločbe. Nasprotno stališče bi bilo v korist tistega preživninskega zavezanca, ki svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje tekoče.
Tako kot pri vprašanju stvarnih pravic glede infrastrukturnih omrežij, je treba tudi pri posesti nad njimi izhajati iz dejstva, da sta tako spodnja kot zgornja postaja krožne kabinske žičnice s kabelsko kanalizacijo fizično in funkcionalno povezana in tako skupaj tvorijo novo celoto - novo sestavljeno stvar in imajo le kot sestavljena stvar gospodarsko vrednost in svojo namembnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073692
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 285c, 354, 354/1, 354/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravna opredelitev kaznivega dejanja - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - preizkus po uradni dolžnosti - nevarnost za življenje in zdravje - konkretna nevarnost
Ker sprejem priznanja krivde vodi v izrek obsodilne sodbe, je sodišče dolžno ugotavljati ustreznost pravne opredelitve dejanja v obtožbi, ko odloča o sprejemu priznanja krivde. Če oceni, da državni tožilec v obtožbi ni pravilno presodil, katera dejstva so pravno pomembna in katera ne, mora priznanje krivde zavrniti.
Pravna opredelitev dejanja je podvržena preizkusu sodišča, ki je-kljub priznanju krivde obtoženega-dolžno samo presoditi utemeljenost obtožbe z vidika možnih pravnih podlag.
ZPP člen 140, 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 325, 325/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - vročitev v hišni predalčnik - navadna vročitev - predlog za dopolnitev sodbe - prepozen predlog - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče RS je v odločbi III Ips 1/2020 zavzelo stališče, da med pisanja, za katera ZPP predvideva osebno vročitev, spadajo zgolj tožba, sodba sodišča prve stopnje, sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo, nalog za plačilo sodne takse in vabilo. Ob tem je pojasnilo, da je določbo treba razlagati tako, da se navedba izrednega pravnega sredstva nanaša na vložitev tega pravnega sredstva samega in ne na odločbo, zoper katero je izredno pravno sredstvo dovoljeno. Za odstop od te uveljavljene sodne prakse, ki ji vrhovno sodišče dosledno sledi tudi pri presoji pravočasnosti predlogov za dopustitev revizije in je podprta s pravno teorijo, pritožba ne ponudi utemeljenega razloga. Pritožbeno sodišče zato ne more pritrditi nasprotnim pritožbenim navedbam o drugačni jezikovni razlagi prvega odstavka 142. člena ZPP.
obnova sodnega postopka - postopek ureditve meje - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - nepravdni postopek ureditve meje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritožnikova parcela v času urejanja meje ni mejila na parceli predlagateljev in nasprotne udeleženke. Pritožnik zato ni bil stranka postopka sodne ureditve meje po takrat veljavnem 132. členu ZNP in se neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev nezmožnosti sodelovanja v postopku.
Dejstvo, da se je s spremembo mejne linije v nepravdnem postopku zožala javna pot, do česar je prišlo z upoštevanjem katastrskih podatkov, sicer kaže na dejanski interes pritožnika za sodelovanje v postopku, ne utemeljuje pa njegovega pravnega interesa in mu ne zagotavlja položaja udeleženca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 26/2. ZVarD člen 4, 4/1.
najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - primeren čas za odpoved - odpovedni rok - diskriminacija - sodba presenečenja - pravica do izjave stranke
Sodišče druge stopnje izpostavlja dejstvo, da ZPSPP dejansko varuje najemnika, ko v najemnih pogodbah za nedoločen čas določa sodno odpoved (26. člen), hkrati pa, da odpovedni rok ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek 24. člena). Enoletni odpovedni rok, ki je določen v ZPSPP kot v specialnem predpisu je dejansko obdobje, namenjeno temu, da najemnik svoje poslovanje uredi na drug način, torej, da v tem času svoje poslovanje glede na to, da mu je najemno razmerje odpovedano, temu primerno prilagodi.
Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil in ki se odraža v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil. Za toženčev pritožbeni uspeh ne zadostuje le sklicevanje, da obvestila pošte ni prejel, temveč bi za to dejstvo moral predložiti dokaze, ki bi izkaz v vročilnici ovrgli. Ne gre za dokazovanje negativnega dejstva, temveč za izpodbijanje resničnosti podatkov iz javne listine, z navedbo prepričljivih in konkretnih okoliščin o razlogih za neprejem obvestila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074804
ZKP člen 83, 218, 234, 234/1, 248, 252, 252/1. KZ-1 člen 116, 116-4. URS člen 22, 29.
izločitev dokazov - doktrina neizogibnega odkritja - pravica do obrambe - dokaz z izvedencem - strokovno mnenje - izvedena priča - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - prištevnost - kaznivo dejanje umora - nizkotni nagibi - umor iz nizkotnih nagibov - odmera kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Četudi obtoženec ključev ne bi izročil, je zanesljivo in z gotovostjo mogoče zaključiti, da bi policija nadaljevala s preverjanjem in preiskovanjem v začrtani smeri na podlagi samoprijave obtoženca (da je v stanovanju ubil svojo ženo), torej z vstopom v stanovanje, saj je bilo potrebno preveriti okoliščine, ki so kazale na smrt določene osebe in bi policisti nedvomno (tudi z uporabo sile) nujno vstopili v stanovanje in preverili te okoliščine. To pa tudi pomeni, da bi do istih dokazov, vključno z najdbo trupla, policisti neizogibno in po neodvisni poti prišli tudi, če obtoženi ključev ne bi izročil, in torej vzročna zveza med postopanjem policistov in v nadaljevanju pridobljenimi podatki in dokazi ni bila odločilna.
S tem, ko sodišče prve stopnje obrambi ni dopustilo, da bi s pomočjo strokovnjaka vnesla dvom v dokaz z izvedenstvom med samim izvajanjem dokaza, saj ji je bila na glavni obravnavi dne 13. 2. 2023 v celoti onemogočena pomoč strokovnjaka pri izvedbi dokaza z izvedencem, je kršilo obtoženčevo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave RS. Ni dvoma, da je učinkovita pomoč strokovnjaka zagotovljena, ko se ta sprejme kot pomočnik obrambe in lahko "kot usta obrambe" sodeluje v določenih fazah postopka, torej zaslišuje izvedenca ali ob njegovem zaslišanju obrambi nudi neposredno pomoč v tej smeri. Če obtožencu v kazenskem postopku, v katerem se ugotavlja njegova odgovornost za očitano mu kaznivo dejanje, nista zagotovljeni možnost izjavljanja o celotnem procesnem gradivu in možnost primernega sodelovanja v dokaznem postopku, je nedopustno poseženo v njegovo pravico do obrambe.
Predstavljeno po oceni sodišča druge stopnje nedvomno predstavlja nizkotne nagibe, ki so povsem primerljivi s tistimi, ki so primeroma navedeni v zakonski določbi, saj je moč dejstvo, da si storilec partnerja lasti kot objekt, si ga popolnoma podredi in mu omeji stike z drugimi ljudmi, je do njega fizično nasilen in mu že prej grozi, da živ iz hiše ne bo prišel, ko pa partner vendarle najde odločenost in pogum, da odide in to predstavi storilcu, le tega raje ubije, kot da bi mu pustil, da odide, oceniti kot posebno zavržno. Vsak človek ima namreč glede na splošno sprejete moralne pa tudi pravne vrednote pravico, da živi svobodno življenje na način, ki si ga izbere sam, torej tudi v smislu s kom želi ali ne želi živeti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073664
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - zdravstvene težave - preuranjen sklep - razveljavitev sklepa
Glede na predloženo medicinsko dokumentacijo in navedbe, da se obsojenec trenutno nahaja v UKC, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča preuranjen. Prvostopno sodišče glede na podatke, ki izhajajo iz spisa in glede na navedbe v pritožbi namreč ni raziskalo, kaj konkretno je razlog za neopravo družbeno koristnega dela naloženega obsojencu. Glede na medicinsko dokumentacijo priloženo pritožbi pa bi bilo mogoče sklepati, da obsojenec dela v splošno korist dejansko ni opravil iz objektivnih razlogov, ker zaradi bolezni ni mogel delati. Navedeno bo prvostopno sodišče pred ponovnim odločanjem vsekakor moralo raziskati.
sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve - dopolnitev sklepa - predmet zavarovanja - zavrnitev predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - neznatna škoda - posebne okoliščine
Sodna praksa je povsem enotna, da v primeru, ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma ni mogoče govoriti o neznatni škodi, saj gre za poseg v ustavno varovano zasebno lastnino. Kljub navedenemu bi lahko šlo za neznatno škodo, vendar le, če bi tožeča stranka to utemeljila s posebnimi okoliščinami primera, česar pa ni storila. Tudi okoliščina, na katero se sklicuje, in sicer, da je bila pri nepremičnini vknjižena hipoteka, zaradi česar dodatna obremenitev ne bi v ničemer prispevala k že sedaj oviranemu izvrševanju lastninskih upravičenj, ne predstavlja situacije, v kateri bi lahko zgolj zaradi tega dejstva govorili o neznatni škodi. Obstoj hipoteke kot tak ne zožuje lastninskih upravičenj tožene stranke na nepremičnini. Lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.
obnova kazenskega postopka - pristojnost za odločanje o zahtevi za obnovo - funkcionalna pristojnost - preizkus sklepa po uradni dolžnosti
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep najprej preizkusilo po uradni dolžnosti, skladno s petim odstavkom 402. člena ZKP. Preizkusilo je, ali je sodišče prve stopnje, ki je odločalo v obravnavani zadevi bilo stvarno pristojno za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma, ali je sklep izdal upravičen organ. Preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep izdala sodnica Okrajnega sodišča na Ptuju A. A., ki je v obravnavani zadevi izdala tudi že sodbo v imenu ljudstva, zoper katero je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za obnovo postopka. Ker v skladu s tretjim odstavkom 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku, je pritožbeno sodišče, ne da bi se spuščalo v vsebino izpodbijanega sklepa, moralo po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljaviti.
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - nepreklicnost dedne izjave - zapisnik o sodni poravnavi - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vsebina sklepa o dedovanju- dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
V zapuščinskem postopku sklenjeni dedni dogovor, ki ga sodišče vnese v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave. Njena veljavnost ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju, saj je po svoji vsebini pogodba obligacijskega prava. V pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju, v katerega je dedni dogovor le povzet, sklenjenega dogovora ni mogoče izpodbiti. Ker ima učinek sodne poravnave, ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo po 392. členu ZPP.
Prodajna pogodba je bila sklenjena šele s sprejemom tožnikove ponudbe dne 17. 8. 2021 (prim. določbo prvega odstavka 28. člena OZ), kar pritožbeno ni sporno. Določbo prvega odstavka 460. člena OZ je treba ob takšnem načinu sklenitve prodajne pogodbe razlagati tako, da toženka kot prodajalka odgovarja le za tiste stvarne napake, za katere tožnik ni vedel oziroma ni mogel vedeti ob oddaji zavezujoče ponudbe za nakup posameznih delov stavbe. Namen navedene določbe je namreč v izključitvi prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, s katerimi je kupec seznanjen (in je nanje s tem pristal) v trenutku, ko odda zavezujočo pravnoposlovno izjavo volje za sklenitev prodajne pogodbe. V konkretnem primeru je bilo to takrat, ko je tožnik oddal zavezujočo ponudbo za nakup.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - spor o stvarni pravici - prenehanje hipoteke
Čeprav je objekt izjave volje (zemljiškoknjižno dovolilo), ki jo želi tožnica izposlovati z zahtevkom, res nepremičnina, to ne pomeni, da gre za stvarnopravni spor (za spor o obstoju, prenehanju ali spremembi stvarnih pravic oziroma za spor o njihovem varstvu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 154. člena SPZ) in ne že z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila.
osebni stečaj - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka
V postopku osebnega stečaja, v katerem se izvede postopek odpusta obveznosti, se torej zastavlja vprašanje, ali se v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča, četudi v stečajni masi ni drugih sredstev za plačilo nagrade upravitelja za opravljanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti oziroma ali je v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti.
Upraviteljica utemeljeno opozarja, da zakon upravitelju nalaga vrsto dodatnih nalog, ki jih mora opravljati v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja in upravitelju tudi daje pravico do nagrade iz naslova teh nalog. Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se torej upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
Po presoji pritožbenega sodišča je zato pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti.
javna dražba - spletna javna dražba v izvršilnem postopku
Glede na določilo šestega odstavka 189. člena ZIZ se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Pritožnica konkretizirano ne uveljavlja, da ji elektronski sistem spletne javne dražbe zaradi morebitnih tehničnih napak (ali iz drugih objektivnih razlogov, na katere sama ni imela vpliva) ne bi dopustil uveljavitve njenih pravic kot udeleženke spletne javne dražbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074470
ZKP člen 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 392, 392/1. KZ-1 člen 122, 122/1.
lahka telesna poškodba - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec medicinske stroke - telesne poškodbe - izpovedba oškodovanca - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Pravno vrednotenje oziroma subsumpcija ugotovljenih značilnosti in posledic neke telesne poškodbe je sicer res pridržana razpravljajočemu sodniku, vendar je odvisna od ugotovitev o vrsti in teži poškodbe ter o njenem učinku glede na njeno naravo in posebne okoliščine vsakega konkretnega primera.