Na posojeni devizni znesek je mogoče od dneva zapadlosti do dneva plačila njegove tolarske protivrednosti, prisoditi le obresti po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo v ATS nominirane devizne hranilne vloge na vpogled.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - negmotna škoda - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti pri solidarni odgovornosti
Zamudne obresti od dosojenega zneska nepremoženjske škode tečejo tudi za drugega solidarnega zavezanca od istega dne dalje kot za prvega, čeprav je zaradi procesne situacije o obveznosti drugega solidarnega dolžnika določeno kasneje.
revizija - dovoljenost revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Obseg in višino škode sta sodišči ugotovili na način, ki je določen v ZPP (presoja vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj - 8. člen ZPP). Revizijsko vztrajanje tožene stranke, da je bila škoda vsekakor manjša, kot pa je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, posega v to dokazno oceno, kar pa, kot je bilo že povedano, v revizijskem postopku ni več dovoljeno.
ZOR člen 170.UZITUL člen 13.ZSSuk člen 15. ZSSuk-B člen 15č, 15d.
služenje vojaškega roka - povzročitev škode - škoda nastala v JLA - prekinitev postopka v reviziji - sukcesija - objektivna odgovornost države RS - vojak ni državljan RS
Po uveljavljeni sodni praksi Republika Slovenija odgovarja le za tisto škodo, ki je nastala njenim državljanom (vojakom ali civilistom) zaradi škodnega ravnanja JLA kot organa bivše federacije ne glede na kraj škodnega dogodka. Odškodninsko terjatev proti Republiki Sloveniji je lahko po tej sodni praksi uveljavljal oškodovanec, ki je bil državljan Republike Slovenije, ki je imel na njenem območju tudi stalno prebivališče in če je škoda izvirala iz sfere tistih dejavnosti bivše SFRJ, katerih del ali celoto je svojčas Republika Slovenija prenesla na bivšo federacijo oziroma njene organe.
Izenačenje obravnavanih pravic in dolžnosti z državljani Republike Slovenije je država Republika Slovenija zagotovila tudi tistim državljanom drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita (23.12.1990) prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ki so tu tudi dejansko živeli (13. člen spredaj citiranega ustavnega zakona).
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - pogodba poslovno nesposobne osebe - nagibi za sklenitev pogodbe - odplačna pogodba
Poslovna sposobnost, ki jo fizična oseba praviloma pridobi s polnoletnostjo (18 let - prvi odstavek 117. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in traja do njegove smrti, se pri polnoletni fizični osebi predpostavlja. To pomeni, da je treba nasprotno to je delno ali popolno poslovno nesposobnost osebe -
dokazati (razen kolikor o tem že ni pravnomočno odločeno v nepravdnem postopku). V času sklenitve sporne pogodbe tožniku še ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Glede na vse ugotovljene okolnosti v zvezi s tožnikovo osebnostjo sta sodišči nižjih stopenj tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je bil tožnik psihično sposoben doumeti dogajanja v zvezi s pogodbo in širše, da se je prosto odločil in pravno veljavno izrazil svojo voljo. Tožnik je tako sporno pogodbo sklenil kot poslovno sposobna oseba.
Nagib za sklenitev pogodbe, ki predstavlja subjektivno podlago za odločitev pogodbenika, da sklene določen pravni posel (Strohsack, Obligacijska razmerja I. stran 105), praviloma navzven ni razviden in tudi ne vpliva na veljavnost odplačnih pogodb (prvi odstavek 53.
člena v zvezi z 62. členom ZOR), če niso podane predpostavke iz drugega odstavka 53. člena ZOR, ki pa se v tem primeru ne zatrjujejo in ne uveljavljajo. V zvezi z nagibi je ugotoviti, da so ti lahko razumsko, čustveno ali sicer motivno različno pogojeni, torej so lahko posledica tudi zmotnih predstav (kar pa je pravno upoštevno le pri neodplačnih pogodbah - 62. člen ZOR). Pravna varnost vsaj v pogodbenem pravu pa na splošno terja, da se tistih določb, ki zadevajo subjektivne okolnosti prizadetega pogodbenika a niso sestavina pogodbe, ne razlaga ekstenzivno v škodo drugega to je njegovega sopogodbenika.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 392. ZTLR člen 54, 54/1.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - služnostna pravica - stvarna služnost - priposestvovanje
V točkah označena vrednost spornega predmeta pa - ne glede na to, da je do nje prišlo izven okoliščin, ki jih predvideva določba tretjega odstavka 40. člena ZPP - ne pomeni opredelitve vrednosti spora v skladu z določbo drugega odstavka 186. člena ZPP. Točkovna označba vrednosti spora se namreč lahko nanaša na uporabo določb odvetniške in taksne tarife.
revizija - dovoljenost revizije - legitimacija za vložitev revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo pravdne stranke lahko vložijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP). V obravnavanem primeru revizije ni vložila nobena od pravdnih strank. Vložil jo je I. d.o.o. - K. p., ki ob dejstvu, da v postopku ni bil pravdna stranka, te pravice nima.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 429, 429/4, 431, 431/1.
revizija - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - prekinitev revizijskega postopka
Ker revizija uveljavlja tudi okolnosti iz drugega odstavka 395. člena ZPP, predmet obnovitvenega predloga oziroma postopka pa so prav te okoliščine, ki naj bi bile pravno odločilne, to pomeni, da bo zaključek obnovitvenega postopka pomemben tudi za revizijski postopek. Odločitev o prekinitvi revizijskega postopka utemeljujejo tudi razlogi procesne ekonomije.
obtožnica - sestavine obtožnice - funkcija obtožnice
Obtožnica je procesni akt, ki mora doseči dva pomembna cilja: 1. z obtožnico se določajo meje sojenja: določa se oseba, ki se naj ji sodi in dejanje, za katero naj se ji sodi in 2. obtožnica omogoča obtožencu, da se seznani z obtožbo in njeno podlago in se mu tako omogoči obramba.
povzročitev škode - negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen pripor
Pravica do odškodnine zaradi kateregakoli postopka po določilih veljavnih procesnih zakonov ni predvidena, ali kot je navedlo sodišče druge stopnje: strah zaradi morebitnega izida kazenskega postopka ni pravno priznana škoda.
pogodba o delu - tehnična izboljšava - obveznost prevzemnika izvršiti delo - nezmožnost izpolnitve, za katero odgovarja druga stranka (naročnik) - plačilo pogodbene cene
Sodišči sta ugotovili, da tožena stranka že od začetka ni ustrezno sodelovala, saj ni specificirala funkcij, ki naj bi jih obvladoval sistem; ni pravočasno nabavljala zahtevanega materiala in ga je potem, ko je bil montiran, odstranjevala ter poškodovala; poleg tega pa je tožniku oteževala in celo onemogočala dostop do stroja, na katerem naj bi delovala naročena tehnična izboljšava. Zato sta sodišči povsem pravilno ugotovili, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti, ki so bile določene v pogodbi v skladu z določilom 607. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in da zato tožnik ne odgovarja za zamudo pri izvršitvi dela (tretji odstavek 607. člena ZOR).
ZJG člen 9, 9/3, 13, 14.URS člen 14, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40.
človekove pravice in temeljne svoboščine - svoboda izražanja - pravica do popravka in odgovora - javna glasila - objava odgovora na informacijo in/ali mnenje
Ustavna pravica svobode izražanja iz 39. člena je uperjena tako nasproti nosilcem javne oblasti, ki ne smejo protiustavno omejevati predvsem medijem pravice svobodno širiti vesti in mnenja po svojem izboru. Ta ustavna pravica proti tožniku, ki terja pravno varstvo zoper medije, že pojmovno ni mogla biti kršena.
Čeprav ZJG pravico do popravka objavljenega obvestila in pravico do odgovora na objavljeno informacijo izenačuje v pogojih uveljavljanja (zaradi objavljene informacije mora biti prizadeta človekova pravica ali interes), vendar med njima ostaja razlika: namreč popravek lahko vsebuje samo dejstva in okoliščine, s katerimi se izpodbijajo navedbe v objavljeni informaciji (vsebinsko in interesno je tako omejen), medtem ko je odgovor (ki ga ne zadeva navedena omejitev iz tretjega odstavka 9. člena ZJG) lahko širši, pogojen tudi z javnim interesom, da je javnost seznanjena z resničnimi dejstvi in podatki, vendar se lahko prav tako (kot popravek) nanaša le na informacijo (dejstvo).
Mnenje je subjektivna sodba novinarja, do katere ima sicer pravico, le da mora biti v skladu z etičnimi merili (predvsem v načinu podajanja to je da ni pospremljeno z neprimernimi to je slabšalnimi izrazi). Zoper mnenje pa zakon o javnih glasilih ne nudi pravnega varstva.
Pravno odločilno je, da tožnik z odgovorom pobija le mnenje novinarja, medtem ko je po določbah 9. člena ZJG mogoče zahtevati objavo odgovora le na objavljeno informacijo ter ni podana dolžnost objave odgovora po določbah 13. člena ZJG, če se odgovor ne nanaša na informacijo.
revizija - dovoljenost revizije - negmotna škoda - telesne bolečine - denarna odškodnina - povrnitev škode - pooblaščenci - sklep o nepristojnosti - tuj odvetnik - načelo vzajemnosti - preklic pooblastila - vročanje pisanj, če ima stranka več pooblaščencev
Res sicer določa zakon o odvetništvu (Ur. list RS, št. 18/93 - ZOdv), da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (tretji odstavek 1. člena ZOdv) in da lahko odvetnik iz druge države ob pogoju vzajemnosti zastopa stranke pred našimi sodišči in drugimi državnimi organi (tretji odstavek 2. člena ZOdv). Sklepati je nadalje tudi mogoče, da vzajemnosti med Republikama Slovenijo in Hrvaško ni, ker določa hrvaški zakon o odvetništvu (Narodne novine št. 4/94), da se pravica do opravljanja odvetništva na območju Republike Hrvaške pridobi z vpisom v imenik odvetnikov in podani slovesni prisegi (prvi odstavek 46. člena) in da lahko le v postopku pred izbranimi sodišči v pravdnih zadevah z mednarodnim (tujim) elementom zastopajo stranke tudi odvetniki, ki so vpisani v odvetniških zbornicah drugih držav (47. člen). Iz povedanega sledi, da hrvaški odvetniki ne morejo zastopati strank pred našimi sodišči. Vendar pa hkrati to ne pomeni, da ne morejo zastopati strank kot pooblaščenci brez lastnosti odvetnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti
V zvezi z drugo skupino razlogov za smotrno delegacijo omogoča zakonska formulacija prožna merila za opredelitev smotrnosti. Nikakor pa ni mogoče tega procesnega instituta uporabiti ob takšnih okoliščinah, na katere mora stranka, ki jih šteje kot pomembne za svoj položaj v pravdi, reagirati z drugimi sredstvi, ki jih nudijo pravdni, kazenski in sploh sodni postopki. Skratka, prenos pristojnosti ni nadomestek za sredstva, ki jih ima stranka na voljo, zato da doseže korekten postopek v primerih, ko naj bi prišlo do motenj v njem.
Prikazovanje, ki je moralo biti neresnično in podano s hudobnim namenom družbenih in političnih razmer v državi, bi lahko pomenilo kaznivo dejanje sovražne propagande po 1. odstavku 133. člena KZ SFRJ/77 le, če bi takšno prikazovanje vsebovalo prikrit poziv na akcijo v smeri zrušenja, strmoglavljenja, izpodkopavanja v 1.
odstavku 133. člena KZ SFRJ navedenih objektov kazenskopravnega varstva, pri čemer pa ni zadostovala abstraktna nevarnost, temveč je morala biti podana konkretna nevarnost, da bo tako ravnanje povzročilo pri tistih osebah, katerim je bilo namenjeno, odločitev za nasilno akcijo na kazenskopravno zavarovane objekte, navedene v 1. odstavku 133. člena KZ SFRJ/77, pri čemer je moral biti pri storilcu podan direktni naklep, torej njegova zavest o neresničnosti trditev in tudi njegov poseben namen, da bi se zrušili, strmoglavili ali izpodkopali navedeni objekti kazenskopravnega varstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - odgovor na zahtevo - odločanje na seji
Vrhovno sodišče je dolžno izvod zahteve za varstvo zakonitosti poslati nasprotni stranki, da nanjo odgovori, ni pa dolžno strank obveščati o sejah ali jih na seje vabiti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vodenje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z navedbami, da sodišče v dokaznem postopku ni zaslišalo prič, katerih zaslišanje je predlagal v vlogi z dne 28.2.1949, in da je bila zato sodba sprejeta na podlagi enostranskih trditev ter z navedbo, da bi bil oproščen obtožbe, če bi bile priče zaslišane, obs. uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.