pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - odprava pripora med preiskavo zaradi pridobljenih dokazov
Res je, kar navaja vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta bila v času, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, že pribavljena dokaza, zaradi katerih izvedbe je bil pripor zoper obdolženca podaljšan do 10.10.1998. Ni pa mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi zato moralo pritožbeno sodišče pripor zoper obdolženca odpraviti. Dejstvo je namreč, da preiskava še ni končana... Preiskovalni sodnik konča preiskavo tedaj, ko ugotovi, da so zbrani vsi tisti dokazi, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca po 2.odst. 184.čl. ZKP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev
Na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. list RS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 in 82/94) šteli, da sporno stanovanje ne spada v skupno premoženje pravdnih strank, ker ni bilo kupljeno iz premoženja, ki bi ga bila zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Revidentka sicer opozarja, da je tedaj, ko je toženec kupil stanovanje, zakonska zveza še trajala, čeprav sama priznava, da je življenjska skupnost že razpadla. Ker torej ni bilo več življenjske skupnosti in ker sta sodišči ugotovili, da je bilo stanovanje kupljeno iz toženčevih sredstev (odškodnina za nepremoženjsko škodo in dve posojili, ki jih je sam v pretežni meri že vrnil), je pravilno razsodilo, da je sporno stanovanje toženčevo premoženje in je zavrnilo zahtevek, da bi stanovanje spadalo v skupno premoženje.
ZNP člen 122, 122/2.ZOR člen 210, 210/2.ZZZDR člen 51, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - nečista denarna terjatev - premoženjska razmerja med zakonci - razpolaganje z delom skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca
Kadar eden od razvezanih zakoncev odsvoji skupno premoženje brez soglasja drugega, ta zaradi tega ne more biti prikrajšan na premoženju. Ima lahko podoben položaj kot bi ga imel po drugem odstavku 122. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ko skupno premoženje ne bi bilo mogoče razdeliti (ker je nedeljivo ali pa je delitev preprečil drugi z nedovoljenim razpolaganjem). Prizadeti skupni lastnik bi imel pravico do plačila vrednosti svojega deleža na taki skupni stvari. Navedeno določilo ZNP je materialnopravne narave in je zato uporabljivo tudi za rešitev takih sporov, kot je predmetni. Do enakega pravnega zaključka pa pripeljejo tudi določbe o neupravičeni pridobitvi zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Če pravnega posla prizadeti razvezani zakonec ne izpodbija, ima do drugega denarno terjatev. Ta terjatev po višini pa ne more biti odvisna od tega, ali je in koliko drugi iztržil za odsvojeno skupno premoženje (odsvojitev je lahko brezplačna ali le delno odplačna), pač pa od njegove vrednosti (oziroma deleža prizadetega partnerja na skupnem premoženju). Zato taka terjatev, kot je sporna, ne more predstavljati čiste denarne terjatve. O čisti denarni terjatvi je praviloma mogoče govoriti le v pogodbenih (v razmerjih med pogodbenikoma) in ne zunajpogodbenih razmerjih.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni načini - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba
Sodišče druge stopnje je štelo za odločilno, da toženec ni izkazal nobenega od načinov, na podlagi katerih se pridobi lastninska pravica na nepremičninah po določbi 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Taka pravna presoja je pravilna. Lastninska pravica se namreč na navedeni pravni podlagi lahko pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem.
Zatrjevane pogodbene podlage, ki bi predstavljala pridobitni naslov za sporno nepremičnino, toženec po ugotovitvah sodišča druge stopnje ni dokazal.
ZOR člen 170, 171. ZNZ člen 47, 54. PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POOBLASTIL POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE člen 6, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 79, 81.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe (delodajalca) nasproti tretjim - odgovornost drugih oseb - namerna povzročitev škode - neposredna odškodninska odgovornost delavca (policist) - pooblastila pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve - vstopanje v tuje stanovanje - uporaba prisilnih ukrepov
Policisti, ki so pooblaščene uradne osebe, morajo po določilih Zakona o notranjih zadevah (ZNZ, Ur.l. SRS, št. 38/88 do RS, št. 58/93 in po spornem dogodku veljavne spremembe do RS, št. 49/98) skrbeti za javni red in mir. Zato morajo v primeru, ko zvejo ali so obveščeni, da se na določenem kraju (tudi v zasebnem stanovanju) krši javni red in mir, ukrepati tako, da se preneha s kršitvijo, da se zberejo podatki o kršilcih in da se jih po potrebi izroči pristojnim organom v nadaljnji postopek. Intervencijo morajo opraviti hitro, odločno in zakonito (Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije, Ur.l. SRS, št. 44/88). Za to smejo uporabljati predpisane prisilne ukrepe, s katerimi se z najmanjšimi možnimi posledicami doseže izvršitev uradne naloge. V primeru, ko imetnik stanovanja to želi ali kliče na pomoč, smejo vstopiti v tuje stanovanje in ga vizualno pregledati (79. in 81. člen Pravilnika), osebe, ki ogrožajo javni red in mir smejo pridržati (55. do 60. člen Pravilnika), to pa dosežejo tudi s prisilnimi ukrepi, med katerimi je strokovni prijem milejše prisilno sredstvo od strokovnih udarcev in metov ter od uporabe gumijevke in drugih ukrepov.
objektivna odgovornost - denarna odškodnina - povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako (producentska odgovornost)
Objektivno odškodninsko je odgovoren proizvajalec s coca colo napolnjene steklenice, ki je dal v promet proizvod z napako, zaradi katere je prišlo do eksplozije steklenice in poškodovanja oškodovanke (1. odst. 179 člena ZOR).
Pri proizvodu stvari z napako v smislu prvega odstavka 179. člena ZOR gre za napako pri posamičnih proizvodih, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano tovarniško napako, pri nevarnih lastnostih stvari v smislu drugega odstavka 179. člena ZOR pa za nevarne lastnosti cele serije in ne le posamičnih proizvodov, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano konstrukcijsko napako (pri čemer so te opredelitve pri posameznih avtorjih vsebinsko tudi različne), vendar ne samo za te, ampak tudi za takoimenovane instrukcijske napake zaradi odsotnosti ali pomanjkljivih opozoril.
F.K. je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo obsojen za kaznivi dejanji, glede katerih državni tožilec ni odstopil od pregona in glede katerih ni bila ustavljena kazenska preiskava. O teh dejanjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZLPP člen 9, 9/1, 12, 14.ZDen člen 34, 37, 38, 39, 44, 44/5.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - vrnitev podjetja - začasna odredba po 12. členu ZLPP
V postopku izdaje začasne odredbe po 12. členu ZLPP mora upravni organ presoditi, ali je predlog za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazan, kar pomeni, da če so bile nepremičnine podržavljene kot sestavni del podjetij in so v sredstvih zavezanca, je dolžan zavarovati tudi te nepremičnine. Okoliščina, da so te spadale v zasebno premoženje upravičenca, je v tem postopku nepomembna.
ZPP (1977) člen 195/1, 326, 354/II-13, 385/3. ZTLR člen 31.
pridobitev lastninske pravice - premična stvar, pridobljena odplačno od nelastnika - dobra vera pridobitelja - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba (rei vindicatio) - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje priče - varovanje uradne ali vojaške tajnosti
Sodišče lahko kot priče zasliši osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. ZPP v določbi 236. člena določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. Sodišče z zaslišanjem policistov o tem, kaj je Z. V. povedal v preiskovalnem kazenskem postopku, ni prekršilo navedene določbe.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe - postopek s tožbo - rok za vložitev (dopolnitve) tožbe - zavrženje (dopolnitve) tožbe - odločanje na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku
Tožba je bila vložena v roku iz 1. odstavka 24. člena ZUS in zato pravočasno. Z vlogo z dne 09.1.1996 (tedaj več kot pol leta po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka za vložitev tožbe) je tožeča stranka tožbo dopolnila. Te dopolnitve pa vrhovno sodišče utemeljeno in pravno pravilno ni upoštevalo, ampak jo je kot nedovoljeno zavrglo. Pravno pravilno je namreč stališče, da je dopolnjevanje tožbe z razlogi, ki jih ni v pravočasno vloženi tožbi, glede novih razlogov enako situaciji, ko se tožba vloži po preteku roka, ki ga zakon določa za vložitev tožbe.
Dejstev, ki so se nanašala na zapadlost posameznih zneskov neplačanega prometnega davka, tožeča stranka v upravnem postopku ni izpodbijala. Z drugimi besedami to pomeni, da tožeča stranka glede teh dejstev, ki so bila v prvostopnem postopku obravnavana in ugotovljena, v upravnem postopku ni izrazila prav nobenega nasprotovanja ali dvoma. Zato je vrhovno sodišče pri obravnavanju njene tožbe utemeljeno izhajalo iz določbe 1. odstavka 39. člena ZUS v katerem je uzakonjeno pravilo, da sodišče odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Prav nobenega razloga ni imelo sodišče za uporabo 2. odstavka 39. člena ZUS, za uporabo katerega se v zahtevi za izreden preizkus neutemeljeno zavzema tožeča stranka.
Res je dovoljena samopomoč (in v takšnem primeru oškodovalec ni dolžan povrniti škode tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči - prvi odstavek 162. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), vendar le v primerih, ko gre za to, da se odvrne kršitev pravice, in to kadar grozi neposredna nevarnost, če je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost (drugi odstavek 162. člena ZOR). Splet vseh pravkar naštetih okoliščin mora biti podan, da je mogoče storilčevo dejanje obravnavati kot dovoljeno samopomoč, saj sicer nihče ne sme svoje pravice, čeprav je ta prizadeta, uveljavljati sam.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja - komunalni vodi na tujih zemljiščih - soglasje lastnikov zemljišč
Pogoji v lokacijskem dovoljenju morajo biti v skladu s pogoji, predpisanimi v prostorskem izvedbenem aktu, katerega zakonitost se preizkuša pri ustavnem sodišču.
Pogoji, določeni v izreku odločbe o lokacijskem dovoljenju, morajo biti nepogojni in jasno določeni.
Za napeljavo komunalnih vodov na tujih zemljiščih mora investitor v lokacijskem postopku pridobiti dovoljenje lastnikov zemljišč za poseg v njihova zemljišča.
Če so nepremičnine prešle v družbeno lastnino na podlagi ponudbe tožnika kot davčnega zavezanca (zaradi poplačila zapadlih davkov, kot je to urejala posebna uredba) in ni dokazov za neodplačnost prenosa, tožnik ni upravičenec za denacionalizacijo po 4. členu ZDen. Zato je bila njegova vloga pravilno zavržena.
Toženka je z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren...". Obravnavana kršitev predstavlja tipično posnemanje, ki zavaja kupce, misleč da kupujejo proizvode tožeče stranke. Toženka uporablja tudi posnemajočo oznako kozorog pivo na etiketi, ki je enako zelene barve in pravokotne oblike z značilnim robom, kot je to etiketa tožeče stranke. Gre tedaj za izrazito vizualno podobnost.
dovoljenje za začasno prebivanje - odpoved prebivanja - nevarnost za varnost in obrambo države - odločanje upravnega organa po prostem preudarku
Če je določeno ravnanje tujca lahko razlog za odpoved začasnega prebivanja (23. člen ZTuj), je še bolj utemeljeno sklepati, da to isto ravnanje preprečuje, da bi se taki osebi izdalo dovoljenje za začasno prebivanje.
upravni spor - obnova sodnega postopka - denacionalizacijski upravičenec
Postopek v upravnem sporu, v katerem je bila tožba kot prepozno vložena zavržena, se obnovi, če se z novim dokazom ugotovi, da je bila pravočasno vložena.
Ni denacionalizacijski upravičenec oseba, ki je nepremičnino pridobila z darilno pogodbo že po tem, ko je bila ta prejšnjemu lastniku podržavljena.