URS člen 29, 29-1, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 269, 269/1-5, 269/1-6, 354, 354/1.
obtožnica - funkcija obtožnice - sestavine obtožnice - predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi - predlog zaslišanja obdolženca
Obtožnica daje okvir obtožbi, o kateri odloča sodišče (1.odst. 354.čl.ZKP) in hkrati daje obtožencu možnost za pripravo svoje obrambe (1. in 3.alinea 29.čl. ustave, 3.odst. 16.čl. ZKP).
Iz tako določene funkcije obtožnice pa nadalje izhaja, da za obtožnico, ki je pogoj in podlaga za presojo, ali je nekdo storil kaznivo dejanje, ni dovolj, da obsega elemente, ki jih določa 269.čl. ZKP, ampak mora tudi po svoji vsebini omogočati predvsem presojo, ali je zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
Tožilec je dolžan izrecno navesti, s katerimi dokazi naj se ugotavljajo odločilna dejstva, navesti mora zagovor obdolženca in svoje stališče o navedbah obrambe. Takšne tožilske funkcije ne more nadomestiti sodišče pri sklepanju o ugovoru zoper obtožnico s svojo presojo, npr. da dokazi, ki jih predlaga v obtožnici tožilec, ne utemeljujejo obtožbe, da pa so na razpolago drugi dokazi, ki bi obtožbo utemeljevali.
Vložniku ni moč pritrditi, da bi moral tožilec kot dokaz predlagati tudi zaslišanje obdolžencev. Takšen predlog ni potreben ne samo zato, ker med sestavinami obtožnice, kot jih določa 269.čl. ZKP, to ni posebej predpisano, temveč ker je biti (za)slišan pravica obdolženca, ki jo zagotavljata Ustava in ZKP.
Obtožnica ni sestavljena v skladu s 5. in 6.tč. 1.odst. 269.čl. ZKP, ker se v njej predlaga, naj sodišče na glavni obravnavi v dokazne namene uporabi listine v spisu, v obrazložitvi obtožnice pa se sklicuje na izpovedbo A.U., zaslišanega kot pričo in obdolženca.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni načini - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba
Sodišče druge stopnje je štelo za odločilno, da toženec ni izkazal nobenega od načinov, na podlagi katerih se pridobi lastninska pravica na nepremičninah po določbi 20. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Taka pravna presoja je pravilna. Lastninska pravica se namreč na navedeni pravni podlagi lahko pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem.
Zatrjevane pogodbene podlage, ki bi predstavljala pridobitni naslov za sporno nepremičnino, toženec po ugotovitvah sodišča druge stopnje ni dokazal.
objektivna odgovornost - denarna odškodnina - povzročitev škode - odgovornost proizvajalca stvari z napako (producentska odgovornost)
Objektivno odškodninsko je odgovoren proizvajalec s coca colo napolnjene steklenice, ki je dal v promet proizvod z napako, zaradi katere je prišlo do eksplozije steklenice in poškodovanja oškodovanke (1. odst. 179 člena ZOR).
Pri proizvodu stvari z napako v smislu prvega odstavka 179. člena ZOR gre za napako pri posamičnih proizvodih, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano tovarniško napako, pri nevarnih lastnostih stvari v smislu drugega odstavka 179. člena ZOR pa za nevarne lastnosti cele serije in ne le posamičnih proizvodov, torej po opredelitvah nekaterih avtorjev za takoimenovano konstrukcijsko napako (pri čemer so te opredelitve pri posameznih avtorjih vsebinsko tudi različne), vendar ne samo za te, ampak tudi za takoimenovane instrukcijske napake zaradi odsotnosti ali pomanjkljivih opozoril.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2. ZSR člen 58, 58/1.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalska razmerja (podnajem) - oddajanje stanovanja v celoti v podnajem
Ker je tožnik že v avgustu 1991 oddal v podnajem celo stanovanje, mu je stanovanjsko razmerje v skladu s prvim odstavkom 58. člena takrat veljavnega ZSR prenehalo že na podlagi samega zakona. Odklonitev tožnikove zahteve za nakup tega stanovanja po privatizacijskih določbah SZ je bila torej utemeljena.
ZPP (1977) člen 195/1, 326, 354/II-13, 385/3. ZTLR člen 31.
pridobitev lastninske pravice - premična stvar, pridobljena odplačno od nelastnika - dobra vera pridobitelja - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba (rei vindicatio) - dokazi in izvajanje dokazov - zaslišanje priče - varovanje uradne ali vojaške tajnosti
Sodišče lahko kot priče zasliši osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo. ZPP v določbi 236. člena določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. Sodišče z zaslišanjem policistov o tem, kaj je Z. V. povedal v preiskovalnem kazenskem postopku, ni prekršilo navedene določbe.
Čeprav sta ugotovili, da je tožnik tožencu izročil tujo valuto in je toženec med pravdo pripoznal terjatev v tuji valuti, tega nista upoštevali, ker je po določilu drugega odstavka 5. člena Zakona o deviznem poslovanju (ZDP, Ur.l. RS, št. 1/91-I) predpisano plačilo med domačimi osebami izključno v domači valuti. Toda ker je po prvem odstavku navedenega člena med domačimi osebami dovoljena uporaba deviz kot vrednostne osnove v pogodbah, sta sodišči pravilno odločali o tožbenem zahtevku, ki je določal vrednost v tujih valutah in zahteval plačilo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
V danem primeru gre za pogodbene obresti, za katere prvi odstavek 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) določa, da pogodbena obrestna mera med posamezniki ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Ker je določilo prvega odstavka 399. člena ZOR kogentne narave, sta ga sodišči pravilno uporabili in zavrnili drugačen dogovor pravdnih strank.
ZTVP člen 63, 63/1, 163, 163/1, 163/2, 166, 166/1.
borzno posredniške družbe - nadzor nad poslovanjem družbe - udeleženci v postopku - udeležba drugih oseb
ZTVP dovoljuje udeležbo drugih oseb samo v postopkih za izdajo soglasja oziroma dovoljenja (a contrario: za odvzem dovoljenja), ne pa tudi v postopkih izvajanja nadzora nad poslovanjem borzno posredniških družb.
Pravnega interesa za priznanje udeleženca v postopku, ki ga vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev ni mogoče utemeljevati z (boljšo) možnostjo vpogleda listin, ki bi lahko služile kot dokaz v drugih postopkih.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - odprava pripora med preiskavo zaradi pridobljenih dokazov
Res je, kar navaja vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sta bila v času, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, že pribavljena dokaza, zaradi katerih izvedbe je bil pripor zoper obdolženca podaljšan do 10.10.1998. Ni pa mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi zato moralo pritožbeno sodišče pripor zoper obdolženca odpraviti. Dejstvo je namreč, da preiskava še ni končana... Preiskovalni sodnik konča preiskavo tedaj, ko ugotovi, da so zbrani vsi tisti dokazi, ki so potrebni za odločitev državnega tožilca po 2.odst. 184.čl. ZKP.
Res je dovoljena samopomoč (in v takšnem primeru oškodovalec ni dolžan povrniti škode tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči - prvi odstavek 162. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), vendar le v primerih, ko gre za to, da se odvrne kršitev pravice, in to kadar grozi neposredna nevarnost, če je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost (drugi odstavek 162. člena ZOR). Splet vseh pravkar naštetih okoliščin mora biti podan, da je mogoče storilčevo dejanje obravnavati kot dovoljeno samopomoč, saj sicer nihče ne sme svoje pravice, čeprav je ta prizadeta, uveljavljati sam.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe - postopek s tožbo - rok za vložitev (dopolnitve) tožbe - zavrženje (dopolnitve) tožbe - odločanje na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku
Tožba je bila vložena v roku iz 1. odstavka 24. člena ZUS in zato pravočasno. Z vlogo z dne 09.1.1996 (tedaj več kot pol leta po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka za vložitev tožbe) je tožeča stranka tožbo dopolnila. Te dopolnitve pa vrhovno sodišče utemeljeno in pravno pravilno ni upoštevalo, ampak jo je kot nedovoljeno zavrglo. Pravno pravilno je namreč stališče, da je dopolnjevanje tožbe z razlogi, ki jih ni v pravočasno vloženi tožbi, glede novih razlogov enako situaciji, ko se tožba vloži po preteku roka, ki ga zakon določa za vložitev tožbe.
Dejstev, ki so se nanašala na zapadlost posameznih zneskov neplačanega prometnega davka, tožeča stranka v upravnem postopku ni izpodbijala. Z drugimi besedami to pomeni, da tožeča stranka glede teh dejstev, ki so bila v prvostopnem postopku obravnavana in ugotovljena, v upravnem postopku ni izrazila prav nobenega nasprotovanja ali dvoma. Zato je vrhovno sodišče pri obravnavanju njene tožbe utemeljeno izhajalo iz določbe 1. odstavka 39. člena ZUS v katerem je uzakonjeno pravilo, da sodišče odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Prav nobenega razloga ni imelo sodišče za uporabo 2. odstavka 39. člena ZUS, za uporabo katerega se v zahtevi za izreden preizkus neutemeljeno zavzema tožeča stranka.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev blagovne znamke - neuporaba blagovne znamke brez upravičenega razloga - uporaba zavarovanega znaka razlikovanja kot dela sestavljene besede
Uporaba z blagovno znamko zavarovanega znaka razlikovanja, ki ga predstavlja beseda v sestavljeni besedi, je uporaba blagovne znamke.
Ker je med upravnim sporom Ustavno sodišče RS odpravilo odločbo upravnega organa druge stopnje in tudi sodbo VS RS, ker temeljita na napačni predpostavki o pravilni vročitvi odločbe o odpovedi prebivanja, v konkretnem primeru pa sta oba upravna organa še pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS zahtevo za "ponovno" vročitev iste odločbe zavrnila, izhajajoč pri tem iz enake, nepravilne predpostavke o že opravljeni pravilni vročitvi, je odločba, ki temelji na enaki dejanski podlagi, nezakonita.
Toženka je z uporabo besed Kozorog pivo v silhueti s kozorogom v ovalu s stiliziranimi gorami posnemala registrirane znamke tožeče stranke, s čimer je kršila te znamke v smislu določil drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 in 75/97), po katerih "posnemanje obstoja, če povprečen kupec blaga... lahko opazi razliko le, če je posebno pozoren...". Obravnavana kršitev predstavlja tipično posnemanje, ki zavaja kupce, misleč da kupujejo proizvode tožeče stranke. Toženka uporablja tudi posnemajočo oznako kozorog pivo na etiketi, ki je enako zelene barve in pravokotne oblike z značilnim robom, kot je to etiketa tožeče stranke. Gre tedaj za izrazito vizualno podobnost.
ZDen člen 54, 54/1, 56.ZUP člen 25. ZUS člen 42, 42/2, 94, 94/1.
zahteva za denacionalizacijo - pravni naslov za prehod premoženja v državno last - prodajna pogodba - arondacijska odločba - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Če je bila podlaga za prehod premoženja v državno last veljavna kupoprodajna pogodba, je za odločanje o zahtevku za denacionalizacijo pristojno sodišče, če pa pogodba ni veljavna in je do prehoda premoženja prišlo kasneje na podlagi odločbe upravnega organa, je podana pristojnost upravnega organa.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja - komunalni vodi na tujih zemljiščih - soglasje lastnikov zemljišč
Pogoji v lokacijskem dovoljenju morajo biti v skladu s pogoji, predpisanimi v prostorskem izvedbenem aktu, katerega zakonitost se preizkuša pri ustavnem sodišču.
Pogoji, določeni v izreku odločbe o lokacijskem dovoljenju, morajo biti nepogojni in jasno določeni.
Za napeljavo komunalnih vodov na tujih zemljiščih mora investitor v lokacijskem postopku pridobiti dovoljenje lastnikov zemljišč za poseg v njihova zemljišča.