ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Navedba je protispisna, saj iz spisa ni razvidno, da bi sodišče pravdni stranki zaslišalo.
podlaga odškodninske odgovornosti - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - deljena odgovornost - stopnice
V določenih okoliščinah lahko sicer nenevarna stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Če je posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
motenje posesti - posestno varstvo - dejanska oblast nad stvarjo - oblast na delu stvari - ugotovitveni del zahtevka
Da je izvrševanje dejanske oblasti, ki ustreza sicer lahko tudi vsebini služnosti, šteti za dejanski posestni položaj, in ta opravičuje tistega, ki to oblast izvršuje, do posestnega varstva (tudi, če gre za posest na delu stvari), poudarja tudi teorija.
ZNP člen 21, 132. SPZ člen 77. ZTLR člen 28, 28/4. ZPP člen 180.
sodna ureditev meje – močnejša pravica – priposestvovanje spornega mejnega prostora – vsebina predloga
Močnejša pravica se tudi pri meji, ki je dokončno urejena v upravnem postopku le domneva, v tem postopku pa je dokazana močnejša pravica predlagatelja.
Obdolženec v pritožbi ne navede, kako naj bi zatrjevana kršitev, da sodnik obdolžencu ob zaslišanju ni točno predočil, zaradi katerega prekrška je obravnavan, pri čemer je zaslišanje trajalo največ deset minut, vplivala na zakonitost sodbe, v zvezi z očitanim prekrškom pa je podal zagovor, iz katerega vsebine jasno izhaja, da je bil seznanjen, da se mu v tem postopku očita vožnja pod vplivom alkohola kot vozniku začetniku.
Že pred storitvijo prekrška je bila z ZVCP-1E, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 37/2008 in je veljati pričel 30. 4. 2008, s 1. odstavkom 4. člena spremenjena določba 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, in sicer tako, da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A, ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Navedena spremenjena opredelitev predpisanih pogojev za voznika začetnika je v obravnavanem primeru za obdolženca glede opredelitve njegovega statusa voznika v cestnem prometu milejša, na kar je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
ZPP člen 14, 215, 353, 14, 215, 353. OZ člen 964, 965, 964, 965.
premoženjska škoda - prometna nesreča - sporen temelj - sum zavarovalniške goljufije - predpravdno izvedeniško mnenje - dokazno breme
Izvedensko mnenje, ki ga katerakoli od strank pridobi izven pravdnega postopka in se nanj sklicuje, druga stranka pa ga ne sprejema, se lahko v pravdi upošteva zgolj kot del trditvenega (in ne dokaznega) gradiva stranke, ki ga je pridobila, torej kot strankina navedba. Gre le za gradivo, s katerim stranka v postopku zastopa svojo dejansko tezo. V skladu z načelom kontradiktornosti mora biti taka strankina dejanska teza v pravdi obravnavana, čemur je bilo v obravnavani zadevi zadoščeno, saj je bila zgoraj izpostavljena obrambna trditev toženke med postopkom preizkušena s pomočjo dveh neodvisnih izvedencev, postavljenih v skladu s pravili ZPP
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana, oziroma če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - poškodba hrbtenice in ramenskega obroča - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izključna odgovornost - deljena odgovornost - zdravstveno zavarovanje - viri sredstev - prispevki za zdravstveno zavarovanje - odškodninska terjatev - čista denarna terjatev - nečista denarna terjatev - navadna škoda - izgubljeni dobiček
Zahtevek za povračilo plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih je plačal oškodovanec kot samostojni podjetnik v času bolniškega staleža zaradi škodnega dogodka, nima opore ne v 1. odst. 174. čl. OZ (stroški zdravljenja) ne v 132. čl. OZ (navadna škoda - zmanjšanje tožnikovega premoženja). Plačilo prispevkov iz zdravstvenega zavarovanja je urejeno v ZZVZZ. Po določbi 45. čl. tega zakona se sredstva za obvezno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavodu zavarovanci, delodajalci in drugi s tem zakonom določeni zavezanci. Po določbi 15. čl. istega zakona so zavarovanci med drugim osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, in osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini poklic. Gre torej za strošek, ki zavarovanca obremenjuje, če izpolnjuje v tem zakonu določene pogoje (npr. če je v delovnem razmerju). Ti niso odvisni od posameznega škodnega dogodka. Za priznanje navedenih stroškov kot škode niso izpolnjeni vsi potrebni elementi civilnega delikta. Tako plačilo ne more biti škoda za zavarovanca, ker se njegovo premoženje za plačane zneske zmanjša v vsakem primeru, in sicer iz naslova zakonsko opredeljenih obveznosti, ne pa zaradi neposlovne obveznosti.
Izguba zaslužka za nazaj predstavlja navadno škodo (1. odst. 168. čl. OZ), izgubljeni dobiček pa se kaže v premoženjski razliki med stanjem, ki bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in premoženjskim stanjem, nastalim kot posledica škodnega dogodka. V obeh primerih gre za povrnitev premoženjske škode, vendar je narava uveljavljanih terjatev različna. Pri izgubi zaslužka za nazaj gre za čisto denarno terjatev, škodo, ki se je pritožniku odrazila v zmanjšanju premoženja (132. čl. OZ). Pri izgubljenem dobičku pa gre za nečisto denarno terjatev, pri kateri šele sodišče določi njegov obseg v denarju in ki se odrazi v preprečitvi povečanja tožnikovega premoženja (3. odst. 168. čl. OZ).
ZSV člen 23, 23. ZPP člen 168, 168. ZBPP člen 13, 13/1, 14. ZST-1 člen 11, 11/1, 18, 11, 11/1, 18.
oprostitev plačila sodnih taks - upravičenost do oprostitve - razveljavitev - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks ne določa, v tej zvezi pa je mogoče smiselno upoštevati tudi kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči - ZBPP ter z njim v zvezi Zakon o socialnem varstvu - ZSV.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066503
ZP-1 člen 12, 12/1. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132, 132/2. KZ člen 325, 325/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola – preverjanje psihofizičnega stanja
Iz sklepa okrožnega državnega tožilstva izhaja, da je kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ zavržena, ker je osumljenec v roku, določenem v sklepu o odložitvi kazenskega pregona, ravnal po navodilu pomočnice okrožne državne tožilke, pri čemer je bilo obdolžencu očitano le, da naj bi vozil osebni avtomobil po regionalni cesti in pri kraju A. hitrosti in načina vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, s čimer je izpolnil znake prekrška po 2. odstavku 30. člena ZVCP-1C, in na desnem ovinku zapeljal naravnost na levo smerno vozišče, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v osebno vozilo z voznikom S., ki se je takrat pravilno pripeljal po levem smernem vozišču iz nasprotne smeri, da sta v nesreči S. in sopotnik zadobila hudi telesni poškodbi. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru uporaba določbe 1. odstavka 12. člena ZP-1 izključena, saj je pristojni državni tožilec zoper obdolženca zavrgel kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ, torej zaradi dejanja, ki nima tudi znakov prekrška, kakršen se obdolžencu očita v izpodbijani sodbi.
ustavitev izvršbe na premičnine - nadaljevanje izvršbe z istimi sredstvi - zavrženje predloga
V obravnavanem primeru ne gre za dopusten predlog za nadaljevanje izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti po 34.čl. ZIZ, saj je upnik predlagal nadaljevanje z istimi sredstvi oz. na istih predmetih.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - telesne bolečine
Presoja višine nepremoženjske škode za telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem in duševne bolečine zaradi skaženosti ter zmanjšane življenjske aktivnosti.
ZOR člen 17, 17. SZ člen 31, 31, 31. ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 9, 9. SPZ člen 115, 118, 115, 118. SZ-1 člen 25, 25.
pacta sunt servanda - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - spor majhne vrednosti - breme skupne stvari - upravnik večstanovanjske stavbe
Da tožeča stranka kot upravnik stavbe ni bila registrirana, ne vpliva na njeno upravljavsko funkcijo do toženke in toženkino obveznost plačila vtoževanih terjatev, ki iz nje izvirajo.
Stroški zamenjave gasilnih aparatov, čiščenja zračnikov, deratizacije in urejanja okolice so bremena skupne stvari.
ZIZ člen 43, 53. ZPP člen 339, 339/2-12. URS člen 22.
umik predloga za izvršbo - odločanje o ugovoru dolžnika - ponovno odločanje o stvari - enako varstvo pravic
Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožbenim očitkom, da izvršilno sodišče ne more več odločati o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, če je pred tem že pravnomočno ustavilo izvršilni postopek. Takšno pravno naziranje bi po ustaljeni ustavosodni presoji pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 13, 206, 206/1. OZ člen 440, 440. SPZ člen 40, 40. ZUreP-1 člen 87, 88, 87, 88.
prekinitev pravdnega postopka - predkupna pravica občine - prodaja tuje stvari
Če stranka s tožbo zahteva sklenitev prodajne pogodbe, odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od vprašanja, kdo je lastnik stvari, ki je predmet prodajne pogodbe. Tudi prodajna pogodba, s katero prodajalec proda tujo stvar, zavezuje.