• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 16
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC sodba Cp 502/2008
    26.2.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0002336
    OZ člen 788, 788/1, 837.
    komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
    Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
  • 22.
    VSK sklep II Ip 65/2009
    26.2.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003746
    ZFPPod člen 25, 27. ZFPPIPP člen 496. ZGD člen 394.
    izbris dolžnika iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B – enoletni rok za uveljavljanje terjatve
    V 4. tč. odločbe Ustavnega sodišča U-I-117/07 z dne 21. junija 2007 je določena ovira za začetek postopka veljala le za postopke za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetji.
  • 23.
    VDSS sodba Pdp 961/2008
    26.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0007365
    ZDR člen 83, 83/2, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
    Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
  • 24.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1063/2008
    26.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004809
    ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 30, 30/1, 112, 112/1.
    pogodba o izobraževanju – šolnina – odstop od pogodbe – molk naslovnika
    Zgolj dejstvo, da je direktor tožene stranke tožnika seznanil s spremenjenimi okoliščinami in mu povedal, da odstopa od pogodbe o izobraževanju, ne pomeni, da je pogodba prenehala veljati, saj tožnik ni izrazil svojega soglasja (ampak je molčal). Svoje obveznosti po pogodbi o izobraževanju je tudi v celoti izpolnil, zaradi česar je dolžna tožena stranka zanj plačati šolnino, kot se je v pogodbi zavezala.
  • 25.
    VDSS sklep Pdp 676/2008
    26.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004749
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 180, 180/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – osebno vročanje
    Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker tožena stranka obvestila, da se zagovor prestavi, tožnici ni osebno vročila, saj zadošča, da jo je s tem seznanila prek SMS sporočila.
  • 26.
    VDSS sodba in sklep Pdp 989/2008
    26.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004797
    ZDR člen 30.
    božičnica – kolektivna pogodba
    Omejitev, ki jo je za izplačilo božičnice določila uprava tožene stranke (božičnica ne pripada delavcem, ki so v postopku prenehanja delovnega razmerja), ni zakonita, saj krni pravice delavcev po 155.a. členu podjetniške kolektivne pogodbe, po katerem je tožnica, ki je bila v času izplačila božičnice v postopku prenehanja delovnega razmerja, do božičnice upravičena, saj gre za prejemek, ki pripada delavcem v sorazmerno s časom, prebitim na delu v posameznem koledarskem letu.
  • 27.
    VDSS sodba in sklep Psp 633/2008
    25.2.2009
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004489
    ZPIZ-1 členi 137, 139, 139/1, 139/2, 141, 141/2.
    dodatek za pomoč in postrežbo
    V 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1 je opredeljenih devet osnovnih življenjskih potreb, in sicer:

    gibanje v stanovanju, gibanje zunaj stanovanja, hranjenje, oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, skrb za osebno higieno in opravljanje drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.

    Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb ima po drugem odstavku 139. člena ZPIZ-1 upravičenec, ki pomoč potrebuje za opravljanje več kot polovice osnovnih življenjskih potreb.
  • 28.
    VSL sodba II Cp 3849/2008
    25.2.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052530
    ZPP člen 212, 337, 337/1, 212, 337, 337/1. OZ člen 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179, 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179.
    odgovornost imetnika živali - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - objektivna odgovornost imetnika nevarne živali - subjektivna odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - osebno stanje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - substancirano prerekanje pravno odločilnih dejstev - navajanje novih dejstev v pritožbi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
    V pravni teoriji, ki ji novejša sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kakršen je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja (npr. prejšnje bolezni ali posebnih fizičnih oziroma duševnih lastnosti). Na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti in tudi ne na podlagi katerekoli druge sodobne uveljavljene doktrine neposlovne odškodninske odgovornosti ni mogoče niti izključiti niti omejiti zaradi neobičajnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca.

     
  • 29.
    VSK sodba Kp 227/2008
    25.2.2009
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0004216
    ZKP člen 39, 42, 42/5. KZ člen 19, 325, 325/2.
    izločitev sodnika – zavrnitev dokaznega predloga – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – odgovornost za hujšo posledico
    1. Nesprejemljivo je stališče, da bi stranke v postopku lahko zahtevale izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi in da mu očitajo pristranskost, ker ima o obstoju pravnorelevantnih dejstev v zadevi drugačno predstavo kot stranke.

    2. Obravnavano kaznivo dejanje po drugem odstavku 325. člena KZ bo podano tedaj, kadar ima dejanje iz temeljne oblike, to je prvega odstavka istega člena za posledico smrt ene ali več oseb. Pritožniki imajo zato prav, ko navajajo, da gre v tem primeru za nastanek hujše posledice, glede katere se odgovornost presoja v smislu 19. člena KZ. Sodišče druge stopnje sicer sprejema stališče o odgovornosti za hujšo posledico v smislu 19. člena KZ, vendar poudarja, da te odgovornosti pri obravnavanih kaznivih dejanjih načeloma ni moč razmejiti od odgovornosti za povzročitev prometne nesreče.
  • 30.
    VDSS sodba Psp 551/2008
    25.2.2009
    INVALIDI
    VDS0007437
    ZPIZ člen 124.
    prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – predhodno vprašanje – invalid III. kategorije invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
    Tožnik se zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil niti ni uveljavljal sodnega varstva. Zato je lahko razloge za prenehanje delovnega razmerja presojalo socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje prenehalo kot trajno prenehanje delavcu, neodvisno od njegove volje oz. krivde ter ob izkazani invalidnosti III. kategorije je priznalo tožniku zahtevano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
  • 31.
    VSL sodba II Cp 4404/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052503
    ZPP člen 7, 14, 212, 337, 337/1, 7, 14, 212, 337, 337/1.
    pritožbena novota - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na sodbo o prekršku - prekluzija navedb in dokazov - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
    Sodišče na sodbo o prekršku ni vezano v smislu 14. člena ZPP, saj je v skladu z navedeno zakonsko določbo vezano le na kazensko obsodilno sodbo.

     
  • 32.
    VSL sklep II Cp 4134/2008
    25.2.2009
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0052196
    ZDKG člen 2, 2.
    dedovanje zaščitene kmetije - denacionalizacija
    V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija.

     
  • 33.
    VSL sodba II Cp 4118/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052537
    ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.
    nova dejstva in dokazi v pritožbi - obrazložitev pritožbe - pritožbena novota
    Ustava RS v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Pritožbenemu sodišču ni jasno in tega ne pojasni niti pritožba, s katerim postopanjem oziroma z opustitvijo katerih svojih ravnanj je sodišče prve stopnje citirano določilo ustave kršilo, pri čemer bi ta kršitev predstavljala tudi dovoljeni pritožbeni razlog. Zato se pritožbeno sodišče o pritožbi v tem delu ne more opredeliti.

     
  • 34.
    VDSS sodba Pdp 1421/2008
    25.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004862
    ZDR člen 90, 90/3.
    redna odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – plača
    Okoliščina, da je bila tožniku v novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob odpovedi, določena nižja plača, ni odločilno dejstvo pri presoji, ali mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev.
  • 35.
    VSL sklep I Cp 330/2009
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052529
    ZPP člen 214, 214/5, 286, 337, 337/1, 214, 214/5, 286, 337, 337/1.
    nova dejstva in dokazi v pritožb - pritožbena novota - dokazovanje splošno znanih dejstev
    Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.

    Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 110/2009
    25.2.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0055662
    ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
    prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
    Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
  • 37.
    VSL sklep I Cp 4107/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052225
    ZPP člen 180, 212, 180, 212.
    trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - nepopolnost tožbe - substanciranje tožbe s prilogami - vsebina prilog tožbe
    Sklicevanje na priloge se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na natančnejše substanciranje teh navedb. V konkretni zadevi je tožeča stranka postavila ustrezne navedbe in pri priloženih listinah ne gre za utemeljevanje dejanske podlage, ki je sama tožba ne vsebuje.

     
  • 38.
    VSL sklep I Cp 160/2009
    25.2.2009
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL0055392
    ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 184, 184/2, 184/3. OZ člen 30, 30/1, 30, 30/1. SPZ člen 33, 33/3, 33, 33/3.
    motenje posesti - sodno varstvo posesti - sprememba tožbe - molk naslovnika
    Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 4776/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052534
    ZPP člen 310, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
    absolutna bistvena kršitev določb postopka - meritorno odločanje - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - odločanje s sklepom - odločanje s sodbo -aktivna legitimacija - materialnopravno vprašanje
    Izpodbijana odločba je naslovljena kot sodba, z njo pa je bil predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, zavržen. Torej je obravnavana odločba sodišče prve stopnje po svoji vsebini sklep. O zahtevku po vsebini se odloča s sodbo, ne s sklepom. Očitane kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zavrženju zahtevka, kar je dejansko sklep, medtem ko bi se moralo odločiti glede na v odločbi podane razloge o zahtevku po vsebini, torej s sodbo.

     
  • 40.
    VSL sodba II Cp 3937/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0055363
    URS člen 26, 26. ZPP člen 18, 18/1, 18, 18/1. OZ člen 148, 148.
    načelo prirejenosti postopkov
    V upravnem postopku je bil tožniku priznan status veterana in pravica do veteranskega dodatka. S tožbo uveljavlja izplačilo zamudnih obresti od nepravočasno izplačanih zneskov veteranskega dodatka. Glede na načelo prirejenosti postopkov bi moral tožnik takšen zahtevek uveljavljati v upravnem postopku. Lahko pa bi bil zahtevek utemeljen na odškodninski podlagi (26. člen Ustave RS, 148. člen OZ), ki pa je tožnik ni izkazal.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 16
  • >
  • >>