redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti
Ker je bil dejanski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi razlog nesposobnosti, saj je tožena stranka odpoved podala zaradi nezadovoljstva z delom tožnice, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 154, 156.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - oploditev z biomedicinsko pomočjo
Tožeči stranki sta upravičeni do povrnitve stroškov zdravljenja oz. postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo v tujini in sicer sta upravičeni do plačila zdravstvene storitve v višini 85 %, poleg tega pa še do potnih stroškov v obliki kilometrine in stroškov prenočevanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
ZFPPod člen 25, 27. ZFPPIPP člen 496. ZGD člen 394.
izbris dolžnika iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B – enoletni rok za uveljavljanje terjatve
V 4. tč. odločbe Ustavnega sodišča U-I-117/07 z dne 21. junija 2007 je določena ovira za začetek postopka veljala le za postopke za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetji.
potrebni stroški za izvršbo – preizkus potrebnosti stroškov
Ker je dolžan dolžnik upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, mora obrazložitev sklepa, s katerim se dolžniku ta obveznost nalaga dolžniku objektivno omogočiti, da sklep preizkusi.
URS člen 26, 26. ZPP člen 18, 18/1, 18, 18/1. OZ člen 148, 148.
načelo prirejenosti postopkov
V upravnem postopku je bil tožniku priznan status veterana in pravica do veteranskega dodatka. S tožbo uveljavlja izplačilo zamudnih obresti od nepravočasno izplačanih zneskov veteranskega dodatka. Glede na načelo prirejenosti postopkov bi moral tožnik takšen zahtevek uveljavljati v upravnem postopku. Lahko pa bi bil zahtevek utemeljen na odškodninski podlagi (26. člen Ustave RS, 148. člen OZ), ki pa je tožnik ni izkazal.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleža zakoncev na skupnem premoženju - domneva enakih deležev - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje
Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja.
Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo neobstoj pobotnega ugovora zgolj iz razloga, ker ustrezen dokaz z izvedencem za ugotavljanje višine zahtevka naj ne bi bil predlagan pravočasno (uporaba eventuelne maksime iz 286. člena ZPP). Dokaz z izvedencem zaradi ugotavljanja višine primerne uporabnine za uporabo spornih poslovnih prostorov v konkretnem primeru pa po stališču pritožbenega sodišča ne zapade prekluziji iz 286. člena ZPP. Tožene stranke so se namreč sklicevale na najemno pogodbo oziroma v njej določeno najemnino, kot podlago za svoj zahtevek že v odgovoru na tožbo in predlagale dokaz z vpogledom v najemno pogodbo. Res je za ugotavljanje uporabnine, kot instituta, ki pride v poštev, ko gre za uporabo prostorov brez pravne podlage oziroma - kot v spornem primeru, ko je bila najemna pogodba razglašena za neveljavno - na podlagi kasneje odpadle podlage, ki učinkuje za nazaj v skladu z ustaljeno sodno prakso potreben dokaz z izvedencem gradbene oz. finančne stroke. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP, ki terja od sodnika tudi skrb za ustrezno ponudbo in dopolnitev dokazil) opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine (ki pa je načeloma - če je na primer strokovna ocena izvedenca oziroma pridobljeni podatki o povprečnih oz. primernih najemninah tako pokažejo - lahko tudi takšna, kakršna je dogovorjena najemnina). Ob tem tudi ni nepomembno, da tožnik sami višini tožbenega zahtevka niti ni substancirano nasprotoval, kar je pri toženih strankah upravičeno utrjevalo prepričanje, da dokaza z izvedencem (ki sicer predstavlja tudi sorazmerno veliko stroškovno breme) niti ni potrebno predlagati. Procesno preostro je bilo tako v izpodbijani sodbi obravnavanje dokaznega predloga, ki je bil sicer res podan že po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšen načelno podvržen prekluziji iz 286. člena ZPP, vendar pa ob naštetih okoliščinah iz opravičljivih razlogov podan že po časovnem trenutku določenem v cit. zakonski določbi. Zato je v spornem primeru potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.
nova dejstva in dokazi v pritožbi - obrazložitev pritožbe - pritožbena novota
Ustava RS v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Pritožbenemu sodišču ni jasno in tega ne pojasni niti pritožba, s katerim postopanjem oziroma z opustitvijo katerih svojih ravnanj je sodišče prve stopnje citirano določilo ustave kršilo, pri čemer bi ta kršitev predstavljala tudi dovoljeni pritožbeni razlog. Zato se pritožbeno sodišče o pritožbi v tem delu ne more opredeliti.
Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007, je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).
absolutna bistvena kršitev določb postopka - meritorno odločanje - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - odločanje s sklepom - odločanje s sodbo -aktivna legitimacija - materialnopravno vprašanje
Izpodbijana odločba je naslovljena kot sodba, z njo pa je bil predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, zavržen. Torej je obravnavana odločba sodišče prve stopnje po svoji vsebini sklep. O zahtevku po vsebini se odloča s sodbo, ne s sklepom. Očitane kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zavrženju zahtevka, kar je dejansko sklep, medtem ko bi se moralo odločiti glede na v odločbi podane razloge o zahtevku po vsebini, torej s sodbo.
ZOR člen 312, 312/1, 312/2, 312, 312/1, 312/2. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3.
ugovor pobota - pobotni ugovor - materialni pobot - procesni pobot - zahteva o poračunavanju obveznosti
S tem ko je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačila tožencev na račun nedovoljenih dogovorjenih obresti kot plačila glavnic posojil, je dejansko ugodilo zahtevi toženca, da se njuna preplačila obresti pobotajo z dolgovanimi glavnicami.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055280
ZOR člen 372, 372/1, 372, 372/1. ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 436, 436/1, 436, 436/1. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obročno plačilo - zastaranje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - tek obresti
Terjatev do zapuščine je predmet obligacijskega prava, ne pa predmet dednega prava. Ker gre za enotno terjatev, ki jo je treba plačati po obrokih, velja 3 letni zastaralni rok.
ZM člen 16, 16. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 243, 243/3, 243/4, 243, 243/3, 243/4.
pogodba o leasingu - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - menični ugovori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom
Menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja le tedaj, ko je bila menica indosirana. Ker menica, s katero je bila zavarovana terjatev iz leasing pogodbe, ni bila prenesena, ima tožena stranka ugovore v zvezi z napakami glede predmeta leasinga.
V primeru kršitve pogodbe o leasingu odškodnina obsega znesek, ki bi pripadal leasingodajalcu, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pozitivni pogodbeni interes). Odšteti je potrebno korist, ki jo je imel leasingodajalec s predčasnim prenehanjem pogodbe, ter znižati odškodnino, v kolikor je leasingodajalec predmet leasinga naknadno prodal pod pravo ceno.
ZOR člen 18, 99, 99/2, 262, 371, 18, 99, 99/2, 262, 371.
izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - razlaga pogodb - uporaba določil - razlaga spornih določil - pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju
V primeru varčevalne pogodbe o modrem varčevanju ima varčevalec pravico zahtevati izpolnitev pogodbe po obrestni meri za prvo leto varčevanja, če v kasnejših obdobjih pride do znižanja obrestne mere.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - identično dejansko stanje
Četudi je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, to ne pomeni, da ne sme pri oceni obstoja temelja odškodninske odgovornosti, med drugim upoštevati tudi dejstva umika obtožnega predloga in oprostilno kazensko sodbo.