sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - odplačilo kredita - izvršilni naslov - izvršljivost terjatve - zapadlost terjatve
Kreditna pogodba je sestavni del sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, zato se šteje, da je zapadlost terjatve določena v sporazumu, saj kreditna pogodba določa kdaj terjatev zapade v plačilo.
povračilo stroškov za prehrano – sindikalna dejavnost
Tožnik je za obdobje, ko ni hodil na delo k toženi stranki, ampak je v okviru svoje redne delovne obveznosti opravljal sindikalno dejavnost, upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano, saj je opravljanje sindikalne dejavnosti v delovnem času potrebno obravnavati enako kot delo.
ZFPPod člen 25, 27. ZFPPIPP člen 496. ZGD člen 394.
izbris dolžnika iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B – enoletni rok za uveljavljanje terjatve
V 4. tč. odločbe Ustavnega sodišča U-I-117/07 z dne 21. junija 2007 je določena ovira za začetek postopka veljala le za postopke za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
predhodna odredba - ugotavljanje ločitvene pravice v pravdi - pravni interes
Podlaga upnikovi zatrjevani ločitveni pravici je prav sklep o predhodni odredbi. In če bi prišlo do njegove razveljavitve, bi ta podlaga odpadla. Zgolj s sklepom o napotitvi na pravdo zaradi prerekanja ločitvene pravice upnikov položaj ne bi bil zavarovan, ker zaradi takšnega sklepa ni treba izkazovati pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe v zvezi z obstojem ločitvene pravice, vendar pa mora pravni interes obstajati tudi v kasnejših fazah postopka.
potrebni stroški za izvršbo – preizkus potrebnosti stroškov
Ker je dolžan dolžnik upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, mora obrazložitev sklepa, s katerim se dolžniku ta obveznost nalaga dolžniku objektivno omogočiti, da sklep preizkusi.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
Materialnopravno zmotno je stališče tožnika v pritožbi, da v primeru zamudne sodbe sodišče ne more izdati delne zamudne sodbe, temveč mora ugoditi tožbenemu zahtevku v celoti. Vprašanje višine nepremoženjske škode je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na katerega uporabo pazi sodišče po uradni dolžnosti, in prisodi oškodovancu odškodnino glede na obseg zatrjevane nepremoženjske škode v tožbi.
Prvi odstavek 243. člena OZ kot kritični trenutek določa objektivno predvidljivost škode ob kršitvi pogodbe. Ker bi toženka lahko nastanek škode preprečila tudi po 9.9.2005, ko je škodo že mogla predvideti, in je z opustitvijo skrbnosti in z neizpolnitvijo svoje obveznosti do 15.10.2005 kršila pogodbo tako pred 9.9.2005 kot tudi po 9.9.2005, je za nastalo škodo podana njena odgovornost.
Sodišče na podlagi občutkov pravdnih strank ne more odločati in je vezano na ustrezno postavljene trditve in dokaze.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - znižanje cene - pred pravdno pridobljeno izvedensko mnenje
Napaka je bila odpravljena že v podaljšanem garancijskem roku, manjvrednosti vozila ni in s tem tudi ne podlage za znižanje kupnine ali za plačilo odškodnine.
dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnik se na pravilno vročeno vabilo na zagovor ni odzval, njegov pooblaščenec pa je navedel, da je tožnik na zdravljenju v tujini, za svojo navedbo ni predložil dokazov. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izvedlo narok za glavno obravnavo v odsotnosti tožnika, ne da bi izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem, in sprejelo odločitev na podlagi preostalih dokazov.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 105, 256, 266, 266/1, 105, 256, 266, 266/1. ZZK-1 člen 11, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina vpisov - nepremičnine - samostojen predmet stvarnih pravic
Glede na to, da je v korist toženca vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na celoti nepremičnini, je povsem jasno, da tožnika nista bila dobroverna posestnika sporne kleti.
Po določbi 11. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisuje nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vpišejo se kot zemljiška parcela ali kot objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vknjižba lastninske pravice le na kletnem prostoru po presoji pritožbenega sodišča ne bi bila mogoča, saj glede na trditve tožnikov ne gre niti za stavbno pravico v smislu 256. člena SPZ niti za etažno lastnino v smislu 105. člena SPZ.
V 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1 je opredeljenih devet osnovnih življenjskih potreb, in sicer:
gibanje v stanovanju, gibanje zunaj stanovanja, hranjenje, oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, skrb za osebno higieno in opravljanje drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb ima po drugem odstavku 139. člena ZPIZ-1 upravičenec, ki pomoč potrebuje za opravljanje več kot polovice osnovnih življenjskih potreb.
Tožnik v času pred dnem, ko je njegova terjatev za plačilo regresa za letni dopust zapadla v plačilo, toženi stranki ni mogel dati soglasja, da to terjatev pobota s svojo terjatvijo. Takšno soglasje je neupoštevno in je do izplačila regresa za letni dopust upravičen.
ZOR člen 312, 312/1, 312/2, 312, 312/1, 312/2. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3.
ugovor pobota - pobotni ugovor - materialni pobot - procesni pobot - zahteva o poračunavanju obveznosti
S tem ko je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačila tožencev na račun nedovoljenih dogovorjenih obresti kot plačila glavnic posojil, je dejansko ugodilo zahtevi toženca, da se njuna preplačila obresti pobotajo z dolgovanimi glavnicami.
ZOR člen 218, 218. ZPP člen 451, 451. OZ člen 197, 197.
spor majhne vrednosti - izdatek za drugega - verzija
Toženec je bil dolžan prispevati za investicijsko vzdrževanje stavbe, ker tega ni storil, je namesto njega znesek založil tožnik kot upravnik, ki je upravičen do povračila plačanega zneska.
pravice na podlagi invalidnosti, prostovoljna vključitev v zavarovanje, invalidnost III. kategorije
Zavarovancem, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pravice iz invalidskega zavarovanja mogoče priznati le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
Tožnica, ki je zaposlena s krajšim (polovičnim) delovnim časom od polnega, je sicer za razliko do polnega delovnega časa res prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ker pa je hkrati zavarovana tudi na podlagi delovnega razmerja, ji je mogoče pravice iz invalidskega zavarovanja priznati tudi na podlagi razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za odgovor na tožbo - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - stroški postopka
Možnost oprostitve sodnih taks za pravne osebe velja le za takse za vloge, ki so izrecno navedene v 105.a členu ZPP. To so namreč tiste vloge, pri katerih neplačilo takse povzroči posledico domnevnega umika vloge (tožba, nasprotna tožba, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, itd.), med njimi pa ni odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodnih taks, saj se predlog za oprostitev plačila sodnih taks v odgovoru na tožbo ne nanaša na katero od vlog iz 105. a člena ZPP.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 26, 26/1, 26/1-6, 33, 33/1, 33/1-3, 33/1-4. ZMEPIZ člen 47, 48.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj – poslovodna oseba – družbeniki
Ker pridobi oseba lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje, v primeru, ko je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000 pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, največ od 1. 1. 2000 dalje, toženec ni imel podlage za ugotavljanje tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000.
Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je sicer podana podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar le ob izpolnjenih pogojih iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljal v tem obdobju, torej ob dodatnem pogoju, da je znašala osnova za obračun dohodnine najmanj znesek minimalne plače.