ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - odplačilo kredita - izvršilni naslov - izvršljivost terjatve - zapadlost terjatve
Kreditna pogodba je sestavni del sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, zato se šteje, da je zapadlost terjatve določena v sporazumu, saj kreditna pogodba določa kdaj terjatev zapade v plačilo.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 154, 156.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - oploditev z biomedicinsko pomočjo
Tožeči stranki sta upravičeni do povrnitve stroškov zdravljenja oz. postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo v tujini in sicer sta upravičeni do plačila zdravstvene storitve v višini 85 %, poleg tega pa še do potnih stroškov v obliki kilometrine in stroškov prenočevanja.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 483. ZLD člen 2. ZGD-1 člen 72, 72/1.
spor o pristojnosti – opravljanje lekarniške dejavnosti – gospodarski spor
Ker tožeča stranka ni samostojni podjetnik posameznik, v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor po 481. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa tudi ne po objektivnem kriteriju iz 483. čl. ZPP, glede na to, da tožeča stranka vtožuje neplačano provizijo za opravljene storitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
ZFPPod člen 25, 27. ZFPPIPP člen 496. ZGD člen 394.
izbris dolžnika iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B – enoletni rok za uveljavljanje terjatve
V 4. tč. odločbe Ustavnega sodišča U-I-117/07 z dne 21. junija 2007 je določena ovira za začetek postopka veljala le za postopke za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetji.
redna odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – plača
Okoliščina, da je bila tožniku v novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob odpovedi, določena nižja plača, ni odločilno dejstvo pri presoji, ali mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev.
nova dejstva in dokazi v pritožb - pritožbena novota - dokazovanje splošno znanih dejstev
Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.
Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Navedba je protispisna, saj iz spisa ni razvidno, da bi sodišče pravdni stranki zaslišalo.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za odgovor na tožbo - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - stroški postopka
Možnost oprostitve sodnih taks za pravne osebe velja le za takse za vloge, ki so izrecno navedene v 105.a členu ZPP. To so namreč tiste vloge, pri katerih neplačilo takse povzroči posledico domnevnega umika vloge (tožba, nasprotna tožba, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, itd.), med njimi pa ni odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodnih taks, saj se predlog za oprostitev plačila sodnih taks v odgovoru na tožbo ne nanaša na katero od vlog iz 105. a člena ZPP.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 26, 26/1, 26/1-6, 33, 33/1, 33/1-3, 33/1-4. ZMEPIZ člen 47, 48.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj – poslovodna oseba – družbeniki
Ker pridobi oseba lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje, v primeru, ko je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000 pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, največ od 1. 1. 2000 dalje, toženec ni imel podlage za ugotavljanje tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000.
Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je sicer podana podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar le ob izpolnjenih pogojih iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljal v tem obdobju, torej ob dodatnem pogoju, da je znašala osnova za obračun dohodnine najmanj znesek minimalne plače.
Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007, je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052213
ZTLR člen 34, 34, 34. ZPP člen 212, 212. SPZ člen 60, 60.
trditveno in dokazno breme - prenos lastninske pravice na avtomobilu
Avtomobil je premična stvar, pri katerih je razpolagalni pravni posel za prenos lastninske pravice izročitev v posest pridobitelja in ne vpis v uradno evidenco za motorna vozila.
SZ člen 22, 26, 28, 22, 26, 28. ZPP člen 443, 443/1, 458, 443, 443/1, 458.
upravljanje v večstanovanjskih hišah - pogodba o upravljanju - opredelitev solastniških deležev - dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - spor majhne vrednosti
Za določitev solastninskih deležev etažnih lastnikov, ki so sorazmerni vrednosti stanovanj glede na skupno vrednost etažne lastnine, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.
Napačna uporaba pravila o dokaznem bremenu pomeni napačno uporabo materialnega prava.
skrbnik zapuščine - upravičenja skrbnika zapuščine - materialna in procesna legitimacija - dediščinska skupnost - skupno upravljanje z dediščino - lastninska tožba - varstvo skupne lastnine - ničen pravni posel - neobstoječ pravni posel
Skrbnik zapuščine ima samo procesno legitimacijo za vložitev tožbe, ne pa materialne, zato izpolnitve zahtevka ne more zahtevati v svojo korist.
Dogovor o uporabi parcel v skupni lastnini, ki ga eden izmed skupnih lastnikov sklene s tretjim brez soglasja ostalih skupnih lastnikov, ni le izpodbojen, temveč neobstoječ in proti ostalim skupnim lastnikom nima pravnih učinkov. Tretji, ki je tožen na izročitev parcel, se zato ne more sklicevati na to, da ima pravico do posesti.
Posamezni skupni lastnik proti drugemu skupnemu lastniku ne uživa varstva v primeru, ko bi uveljavljal varstvo svojega nedoločenega lastninskega dela.
ZOR člen 141, 399, 399/1, 399/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
posojilo - omejitev višine pogodbenih obresti – pogodbena obrestna mera – pogodbena obrestna mera za pogodbe med posamezniki - tek zakonskih zamudnih obresti - oderuška pogodba
ZOR je pogodbeno obrestno mero za pogodbe med posamezniki omejil tako, da ta ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Če so dogovorjene obresti višje, mora sodišče po uradni dolžnosti obrestno mero omejiti do višine dovoljenih obresti.
Znakov težkega gmotnega stanja ali stiske ni, kadar stranka najame posojilo zaradi izpeljave posla, torej z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - identično dejansko stanje
Četudi je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, to ne pomeni, da ne sme pri oceni obstoja temelja odškodninske odgovornosti, med drugim upoštevati tudi dejstva umika obtožnega predloga in oprostilno kazensko sodbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055354
ZOdv člen 11, 11/1, 11, 11/1. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZIP člen 142, 142. ZZK člen 8, 8. ZIZ člen 168, 168/1, 168, 168/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - opustitev - pogodba o naročilu
Opustitev, ki zadeva ravnanje, ki med naročnico (nalogodajalko) in odvetnikom (prevzemnikom naročila) ni bilo dogovorjeno niti zahtevano s kakšnim pravnim aktom, ne more predstavljati podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti odvetnika. Dolžnost vzdrževati se pasivnih ravnanj, torej dolžnost opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode mora imeti pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.