povračilo stroškov za prehrano – sindikalna dejavnost
Tožnik je za obdobje, ko ni hodil na delo k toženi stranki, ampak je v okviru svoje redne delovne obveznosti opravljal sindikalno dejavnost, upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano, saj je opravljanje sindikalne dejavnosti v delovnem času potrebno obravnavati enako kot delo.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – minimum pravic
Tožnik je upravičen do razlike v regresu za prehrano med prejetim zneskom in zneskom po panožni kolektivni pogodbi, saj je s panožno kolektivno pogodbo določen minimum pravic (minimalni znesek regresa za prehrano), glede katerega ni mogoč drugačen dogovor med delodajalcem in sindikatom.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 154, 156.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - oploditev z biomedicinsko pomočjo
Tožeči stranki sta upravičeni do povrnitve stroškov zdravljenja oz. postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo v tujini in sicer sta upravičeni do plačila zdravstvene storitve v višini 85 %, poleg tega pa še do potnih stroškov v obliki kilometrine in stroškov prenočevanja.
sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - odplačilo kredita - izvršilni naslov - izvršljivost terjatve - zapadlost terjatve
Kreditna pogodba je sestavni del sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, zato se šteje, da je zapadlost terjatve določena v sporazumu, saj kreditna pogodba določa kdaj terjatev zapade v plačilo.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 483. ZLD člen 2. ZGD-1 člen 72, 72/1.
spor o pristojnosti – opravljanje lekarniške dejavnosti – gospodarski spor
Ker tožeča stranka ni samostojni podjetnik posameznik, v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor po 481. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa tudi ne po objektivnem kriteriju iz 483. čl. ZPP, glede na to, da tožeča stranka vtožuje neplačano provizijo za opravljene storitve.
ZOR člen 47. OZ člen 35, 37. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (1957) člen 48.
nadomestilo za mednarodni prestop igralca - pravica do svobodnega opravljanja storitev - pravica prostega pretoka delavcev in delovni sile - ničnost določbe pogodbe
Civilnopravna omejitev zaradi prestopa v klub druge države EU, določena v pogodbi med igralcem in klubom, predstavlja tako resno finančno grožnjo po plačilu nadomestila, da igralca odvrača od iskanja dela v drugi državi članici EU in ga torej omejuje tudi z delovnopravnega vidika. To pa predstavlja takšno obliko omejitve prostega gibanja in zaposlovanja v državah članicah EU, ki ni dovoljena po 48. členu Pogodbe o ustanovitvi EGS.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo neobstoj pobotnega ugovora zgolj iz razloga, ker ustrezen dokaz z izvedencem za ugotavljanje višine zahtevka naj ne bi bil predlagan pravočasno (uporaba eventuelne maksime iz 286. člena ZPP). Dokaz z izvedencem zaradi ugotavljanja višine primerne uporabnine za uporabo spornih poslovnih prostorov v konkretnem primeru pa po stališču pritožbenega sodišča ne zapade prekluziji iz 286. člena ZPP. Tožene stranke so se namreč sklicevale na najemno pogodbo oziroma v njej določeno najemnino, kot podlago za svoj zahtevek že v odgovoru na tožbo in predlagale dokaz z vpogledom v najemno pogodbo. Res je za ugotavljanje uporabnine, kot instituta, ki pride v poštev, ko gre za uporabo prostorov brez pravne podlage oziroma - kot v spornem primeru, ko je bila najemna pogodba razglašena za neveljavno - na podlagi kasneje odpadle podlage, ki učinkuje za nazaj v skladu z ustaljeno sodno prakso potreben dokaz z izvedencem gradbene oz. finančne stroke. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP, ki terja od sodnika tudi skrb za ustrezno ponudbo in dopolnitev dokazil) opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine (ki pa je načeloma - če je na primer strokovna ocena izvedenca oziroma pridobljeni podatki o povprečnih oz. primernih najemninah tako pokažejo - lahko tudi takšna, kakršna je dogovorjena najemnina). Ob tem tudi ni nepomembno, da tožnik sami višini tožbenega zahtevka niti ni substancirano nasprotoval, kar je pri toženih strankah upravičeno utrjevalo prepričanje, da dokaza z izvedencem (ki sicer predstavlja tudi sorazmerno veliko stroškovno breme) niti ni potrebno predlagati. Procesno preostro je bilo tako v izpodbijani sodbi obravnavanje dokaznega predloga, ki je bil sicer res podan že po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšen načelno podvržen prekluziji iz 286. člena ZPP, vendar pa ob naštetih okoliščinah iz opravičljivih razlogov podan že po časovnem trenutku določenem v cit. zakonski določbi. Zato je v spornem primeru potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1. OZ člen 9, 103, 112, 9, 103, 112.
pogodba o preužitku - načelo pacta sunt servanda - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - sprememba tožbe
V okvirih enega temeljnih načel pogodbenega prava, to je dolžnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti (pacta sunt servanda - 9. člen OZ), načeloma ni mogoče zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti (razen izjemoma pri fiksnih poslih) zahtevati razveze pogodbe, ne da bi bi upnik pred tem zahteval izpolnitev pogodbe (skušal obdržati pogodbo v veljavi - členi 103 do111 OZ).
Ko je tožnica zahtevke za razvezo pogodb poleg prvotno s tožbo zatrjevanih dejanskih podlag, utemeljevala (iste nespremenjene zahtevke) po razveljavitvi sodbe še s trditvami o spremenjenih okoliščinah (in predlagala dokaze za take trditve), je zahtevala razvezo istih (v tožbenih zahtevki uveljavljanih) pogodb še na novi trditveni (dejstveni) podlagi, to je na podlagi izpolnjenih predpostavk za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin iz 112. člena OZ.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleža zakoncev na skupnem premoženju - domneva enakih deležev - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje
Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja.
Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju.
trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - nepopolnost tožbe - substanciranje tožbe s prilogami - vsebina prilog tožbe
Sklicevanje na priloge se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na natančnejše substanciranje teh navedb. V konkretni zadevi je tožeča stranka postavila ustrezne navedbe in pri priloženih listinah ne gre za utemeljevanje dejanske podlage, ki je sama tožba ne vsebuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 154, 154/1, 192, 200. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženec kot delodajalec, bi moral tožniku, svojemu delavcu, preskrbeti ustrezne delovne pripomočke ali pa mu dati ustrezna navodila. S tem ko sta tožnik in sodelavec situacijo reševala tako, da sta si sama preskrbela (dovolj dolgo) lestev, (ki se je pod njuno težo zlomila), ne nosita nobene odgovornosti za nastanek škodnega dogodka oziroma škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052213
ZTLR člen 34, 34, 34. ZPP člen 212, 212. SPZ člen 60, 60.
trditveno in dokazno breme - prenos lastninske pravice na avtomobilu
Avtomobil je premična stvar, pri katerih je razpolagalni pravni posel za prenos lastninske pravice izročitev v posest pridobitelja in ne vpis v uradno evidenco za motorna vozila.
redna odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – plača
Okoliščina, da je bila tožniku v novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob odpovedi, določena nižja plača, ni odločilno dejstvo pri presoji, ali mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev.
nova dejstva in dokazi v pritožb - pritožbena novota - dokazovanje splošno znanih dejstev
Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.
Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.
pravice na podlagi invalidnosti, prostovoljna vključitev v zavarovanje, invalidnost III. kategorije
Zavarovancem, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pravice iz invalidskega zavarovanja mogoče priznati le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
Tožnica, ki je zaposlena s krajšim (polovičnim) delovnim časom od polnega, je sicer za razliko do polnega delovnega časa res prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ker pa je hkrati zavarovana tudi na podlagi delovnega razmerja, ji je mogoče pravice iz invalidskega zavarovanja priznati tudi na podlagi razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za odgovor na tožbo - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - stroški postopka
Možnost oprostitve sodnih taks za pravne osebe velja le za takse za vloge, ki so izrecno navedene v 105.a členu ZPP. To so namreč tiste vloge, pri katerih neplačilo takse povzroči posledico domnevnega umika vloge (tožba, nasprotna tožba, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, itd.), med njimi pa ni odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodnih taks, saj se predlog za oprostitev plačila sodnih taks v odgovoru na tožbo ne nanaša na katero od vlog iz 105. a člena ZPP.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 26, 26/1, 26/1-6, 33, 33/1, 33/1-3, 33/1-4. ZMEPIZ člen 47, 48.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj – poslovodna oseba – družbeniki
Ker pridobi oseba lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje, v primeru, ko je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000 pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, največ od 1. 1. 2000 dalje, toženec ni imel podlage za ugotavljanje tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000.
Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je sicer podana podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar le ob izpolnjenih pogojih iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljal v tem obdobju, torej ob dodatnem pogoju, da je znašala osnova za obračun dohodnine najmanj znesek minimalne plače.
Glede na določbo 26. in 27. člena ZOZP je po samem zakonu za spore, kot je obravnavani, pasivno legitimirano Slovensko zavarovalno združenje. Zato ima pritožba prav, ko zatrjuje, da tožnik s tem, ko zahteva odškodnino od Z.T., s tožbenim zahtevkom zahteva posledico, na katero v zatrjevani dejanski in pravni podlagi ni osnove.
Ob dejstvu, da je Slovensko zavarovalno združenje, pozvano s strani sodišča prve stopnje, naj kot tožena stranka odgovori na tožbo, to storilo, in se tudi v nadaljevanju udeleževalo postopka kot tožena stranka, tožnik pa temu ni ugovarjal in se je z Združenjem pravdal vse do konca glavne obravnave, ob tem pa tožbenega zahtevka ni spremenil, sodišče druge stopnje meni, da pritožbeni očitek, da ni šlo le za pisno pomoto pri zapisu imena tožene stranke v izreku, ni utemeljen, saj je tožeča stranka očitno sprejemala Združenje kot toženo stranko, kar dejansko kaže na to, da je šlo za pomoto v zapisu tožbenega izreka. Na tako pomoto pa bi sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo na podlagi določbe 1. odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče od vložnika, če je vloga nerazumljiva, zahteva, da nerazumljivo vlogo popravi.
Zaradi obrazloženega je nepravilna pritožbena trditev, da gre v konkretnem primeru za neodpravljivo obliko nesklepčnosti tožbenega zahtevka, glede katere sodišče ni imelo dolžnosti materialno procesnega vodstva.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055280
ZOR člen 372, 372/1, 372, 372/1. ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 436, 436/1, 436, 436/1. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obročno plačilo - zastaranje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - tek obresti
Terjatev do zapuščine je predmet obligacijskega prava, ne pa predmet dednega prava. Ker gre za enotno terjatev, ki jo je treba plačati po obrokih, velja 3 letni zastaralni rok.