izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z odpovednim razlogom
Tožena stranka se je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila, ko je tožnici predočila, da je pri njenem delu nastala škoda zaradi neupravičeno izdanih napotnic za zdravstvene pripomočke, oziroma takrat, ko je tožnica podpisala izjavo, da je pripravljena mesečno poravnati škodo. Ker je tega dne začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi (in ne šele tedaj, ko je tožena stranka razpolagala z dokazi glede očitanega ravnanja), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana kasneje kot v 15-ih dneh, nezakonita.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
ZOR člen 47. OZ člen 35, 37. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (1957) člen 48.
nadomestilo za mednarodni prestop igralca - pravica do svobodnega opravljanja storitev - pravica prostega pretoka delavcev in delovni sile - ničnost določbe pogodbe
Civilnopravna omejitev zaradi prestopa v klub druge države EU, določena v pogodbi med igralcem in klubom, predstavlja tako resno finančno grožnjo po plačilu nadomestila, da igralca odvrača od iskanja dela v drugi državi članici EU in ga torej omejuje tudi z delovnopravnega vidika. To pa predstavlja takšno obliko omejitve prostega gibanja in zaposlovanja v državah članicah EU, ki ni dovoljena po 48. členu Pogodbe o ustanovitvi EGS.
sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - odplačilo kredita - izvršilni naslov - izvršljivost terjatve - zapadlost terjatve
Kreditna pogodba je sestavni del sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, zato se šteje, da je zapadlost terjatve določena v sporazumu, saj kreditna pogodba določa kdaj terjatev zapade v plačilo.
komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
ZFPPod člen 19, 20, 22. ZPP člen 2, 2/1, 318, 318/1-3.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja – odgovornost družbenikov – aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo – nesklepčnost tožbe
Aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo po 19. čl. ZFPPod gre tudi posameznemu upniku, vendar jo ta lahko uveljavlja samo na račun vseh upnikov.
URS člen 26, 26. ZPP člen 18, 18/1, 18, 18/1. OZ člen 148, 148.
načelo prirejenosti postopkov
V upravnem postopku je bil tožniku priznan status veterana in pravica do veteranskega dodatka. S tožbo uveljavlja izplačilo zamudnih obresti od nepravočasno izplačanih zneskov veteranskega dodatka. Glede na načelo prirejenosti postopkov bi moral tožnik takšen zahtevek uveljavljati v upravnem postopku. Lahko pa bi bil zahtevek utemeljen na odškodninski podlagi (26. člen Ustave RS, 148. člen OZ), ki pa je tožnik ni izkazal.
izredna pravna sredstva - pooblaščenci - zavrženje vloge
Revizija in obnova postopka sta bili zavrženi, ker revident reviziji oziroma predlogu za obnovo postopka ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oz. ni vložil revizije in predloga za obnovo postopka po odvetniku.
Zahteva za varstvo zakonitosti je bila zavržena, ker jo je vložila pravdna stranka sama.
ZNP člen 37. ZPP člen 319, 319. ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 120, 120/2, 200.
ne bis in idem - pravnomočno odločena stvar - poprava pomotnih vpisov v zemljiški knjigi
Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno, pritožnica prav v ničemer ne izpodbija, pač pa le zatrjuje drugačen potek vpisov.
V 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1 je opredeljenih devet osnovnih življenjskih potreb, in sicer:
gibanje v stanovanju, gibanje zunaj stanovanja, hranjenje, oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, skrb za osebno higieno in opravljanje drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb ima po drugem odstavku 139. člena ZPIZ-1 upravičenec, ki pomoč potrebuje za opravljanje več kot polovice osnovnih življenjskih potreb.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 105, 256, 266, 266/1, 105, 256, 266, 266/1. ZZK-1 člen 11, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina vpisov - nepremičnine - samostojen predmet stvarnih pravic
Glede na to, da je v korist toženca vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na celoti nepremičnini, je povsem jasno, da tožnika nista bila dobroverna posestnika sporne kleti.
Po določbi 11. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisuje nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vpišejo se kot zemljiška parcela ali kot objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vknjižba lastninske pravice le na kletnem prostoru po presoji pritožbenega sodišča ne bi bila mogoča, saj glede na trditve tožnikov ne gre niti za stavbno pravico v smislu 256. člena SPZ niti za etažno lastnino v smislu 105. člena SPZ.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleža zakoncev na skupnem premoženju - domneva enakih deležev - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje
Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja.
Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo neobstoj pobotnega ugovora zgolj iz razloga, ker ustrezen dokaz z izvedencem za ugotavljanje višine zahtevka naj ne bi bil predlagan pravočasno (uporaba eventuelne maksime iz 286. člena ZPP). Dokaz z izvedencem zaradi ugotavljanja višine primerne uporabnine za uporabo spornih poslovnih prostorov v konkretnem primeru pa po stališču pritožbenega sodišča ne zapade prekluziji iz 286. člena ZPP. Tožene stranke so se namreč sklicevale na najemno pogodbo oziroma v njej določeno najemnino, kot podlago za svoj zahtevek že v odgovoru na tožbo in predlagale dokaz z vpogledom v najemno pogodbo. Res je za ugotavljanje uporabnine, kot instituta, ki pride v poštev, ko gre za uporabo prostorov brez pravne podlage oziroma - kot v spornem primeru, ko je bila najemna pogodba razglašena za neveljavno - na podlagi kasneje odpadle podlage, ki učinkuje za nazaj v skladu z ustaljeno sodno prakso potreben dokaz z izvedencem gradbene oz. finančne stroke. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP, ki terja od sodnika tudi skrb za ustrezno ponudbo in dopolnitev dokazil) opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine (ki pa je načeloma - če je na primer strokovna ocena izvedenca oziroma pridobljeni podatki o povprečnih oz. primernih najemninah tako pokažejo - lahko tudi takšna, kakršna je dogovorjena najemnina). Ob tem tudi ni nepomembno, da tožnik sami višini tožbenega zahtevka niti ni substancirano nasprotoval, kar je pri toženih strankah upravičeno utrjevalo prepričanje, da dokaza z izvedencem (ki sicer predstavlja tudi sorazmerno veliko stroškovno breme) niti ni potrebno predlagati. Procesno preostro je bilo tako v izpodbijani sodbi obravnavanje dokaznega predloga, ki je bil sicer res podan že po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšen načelno podvržen prekluziji iz 286. člena ZPP, vendar pa ob naštetih okoliščinah iz opravičljivih razlogov podan že po časovnem trenutku določenem v cit. zakonski določbi. Zato je v spornem primeru potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055280
ZOR člen 372, 372/1, 372, 372/1. ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 436, 436/1, 436, 436/1. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obročno plačilo - zastaranje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - tek obresti
Terjatev do zapuščine je predmet obligacijskega prava, ne pa predmet dednega prava. Ker gre za enotno terjatev, ki jo je treba plačati po obrokih, velja 3 letni zastaralni rok.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).
Tožnik v času pred dnem, ko je njegova terjatev za plačilo regresa za letni dopust zapadla v plačilo, toženi stranki ni mogel dati soglasja, da to terjatev pobota s svojo terjatvijo. Takšno soglasje je neupoštevno in je do izplačila regresa za letni dopust upravičen.