ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 30, 30/1, 112, 112/1.
pogodba o izobraževanju – šolnina – odstop od pogodbe – molk naslovnika
Zgolj dejstvo, da je direktor tožene stranke tožnika seznanil s spremenjenimi okoliščinami in mu povedal, da odstopa od pogodbe o izobraževanju, ne pomeni, da je pogodba prenehala veljati, saj tožnik ni izrazil svojega soglasja (ampak je molčal). Svoje obveznosti po pogodbi o izobraževanju je tudi v celoti izpolnil, zaradi česar je dolžna tožena stranka zanj plačati šolnino, kot se je v pogodbi zavezala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – osebno vročanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker tožena stranka obvestila, da se zagovor prestavi, tožnici ni osebno vročila, saj zadošča, da jo je s tem seznanila prek SMS sporočila.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se je z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila na razgovoru s tožnico, na katerem je razjasnila pogoste izostanke z dela zaradi bolezni in ko je tožnica navedla razloge, ki naj bi opravičevali, da ni prihajala na delo. Odpoved, ki je bila podana v nadaljnjih petnajstih dneh je zakonita ne glede na to, da jo je tožnica prejela kasneje, saj je odločilen trenutek podaje odpovedi in ne trenutek, ko je odpoved delavcu vročena.
izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – pasivnost družbenika
V obravnavanem primeru dejstva, ki jih je dolžnica navajala v ugovoru, ne omogočajo zaključka, da je bila pasivna družbenica. Gre za to, da je očitno imela možnost vplivati na poslovanje, saj ne trdi, da bi ji kdorkoli to preprečeval, vendar pa te možnosti ni izkoristila; če je direktor res ni seznanjal z dogodki v družbi, bi to lahko zahtevala, za svoje trditve o tem, da naj bi ji celo izjavil, da je izbrisana kot družbenica, pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
ZFPPod člen 19, 20, 22. ZPP člen 2, 2/1, 318, 318/1-3.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja – odgovornost družbenikov – aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo – nesklepčnost tožbe
Aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo po 19. čl. ZFPPod gre tudi posameznemu upniku, vendar jo ta lahko uveljavlja samo na račun vseh upnikov.
V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – predhodno vprašanje – invalid III. kategorije invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik se zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil niti ni uveljavljal sodnega varstva. Zato je lahko razloge za prenehanje delovnega razmerja presojalo socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje prenehalo kot trajno prenehanje delavcu, neodvisno od njegove volje oz. krivde ter ob izkazani invalidnosti III. kategorije je priznalo tožniku zahtevano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
podlaga odškodninske odgovornosti - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - deljena odgovornost - stopnice
V določenih okoliščinah lahko sicer nenevarna stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Če je posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleža zakoncev na skupnem premoženju - domneva enakih deležev - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje
Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja.
Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju.
ZOR člen 141, 399, 399/1, 399/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
posojilo - omejitev višine pogodbenih obresti – pogodbena obrestna mera – pogodbena obrestna mera za pogodbe med posamezniki - tek zakonskih zamudnih obresti - oderuška pogodba
ZOR je pogodbeno obrestno mero za pogodbe med posamezniki omejil tako, da ta ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Če so dogovorjene obresti višje, mora sodišče po uradni dolžnosti obrestno mero omejiti do višine dovoljenih obresti.
Znakov težkega gmotnega stanja ali stiske ni, kadar stranka najame posojilo zaradi izpeljave posla, torej z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 212, 337, 337/1. OZ člen 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179, 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179.
odgovornost imetnika živali - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - objektivna odgovornost imetnika nevarne živali - subjektivna odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - osebno stanje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - substancirano prerekanje pravno odločilnih dejstev - navajanje novih dejstev v pritožbi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V pravni teoriji, ki ji novejša sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kakršen je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja (npr. prejšnje bolezni ali posebnih fizičnih oziroma duševnih lastnosti). Na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti in tudi ne na podlagi katerekoli druge sodobne uveljavljene doktrine neposlovne odškodninske odgovornosti ni mogoče niti izključiti niti omejiti zaradi neobičajnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0004216
ZKP člen 39, 42, 42/5. KZ člen 19, 325, 325/2.
izločitev sodnika – zavrnitev dokaznega predloga – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – odgovornost za hujšo posledico
1. Nesprejemljivo je stališče, da bi stranke v postopku lahko zahtevale izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi in da mu očitajo pristranskost, ker ima o obstoju pravnorelevantnih dejstev v zadevi drugačno predstavo kot stranke.
2. Obravnavano kaznivo dejanje po drugem odstavku 325. člena KZ bo podano tedaj, kadar ima dejanje iz temeljne oblike, to je prvega odstavka istega člena za posledico smrt ene ali več oseb. Pritožniki imajo zato prav, ko navajajo, da gre v tem primeru za nastanek hujše posledice, glede katere se odgovornost presoja v smislu 19. člena KZ. Sodišče druge stopnje sicer sprejema stališče o odgovornosti za hujšo posledico v smislu 19. člena KZ, vendar poudarja, da te odgovornosti pri obravnavanih kaznivih dejanjih načeloma ni moč razmejiti od odgovornosti za povzročitev prometne nesreče.
ZM člen 16, 16. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 243, 243/3, 243/4, 243, 243/3, 243/4.
pogodba o leasingu - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - menični ugovori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom
Menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja le tedaj, ko je bila menica indosirana. Ker menica, s katero je bila zavarovana terjatev iz leasing pogodbe, ni bila prenesena, ima tožena stranka ugovore v zvezi z napakami glede predmeta leasinga.
V primeru kršitve pogodbe o leasingu odškodnina obsega znesek, ki bi pripadal leasingodajalcu, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pozitivni pogodbeni interes). Odšteti je potrebno korist, ki jo je imel leasingodajalec s predčasnim prenehanjem pogodbe, ter znižati odškodnino, v kolikor je leasingodajalec predmet leasinga naknadno prodal pod pravo ceno.
SZ člen 39, 39. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1. SZ-1 člen 84, 84.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - obseg pravnomočnosti - oddaja stanovanja v najem - tožba na izpraznitev stanovanja
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
Glede na določbo 26. in 27. člena ZOZP je po samem zakonu za spore, kot je obravnavani, pasivno legitimirano Slovensko zavarovalno združenje. Zato ima pritožba prav, ko zatrjuje, da tožnik s tem, ko zahteva odškodnino od Z.T., s tožbenim zahtevkom zahteva posledico, na katero v zatrjevani dejanski in pravni podlagi ni osnove.
Ob dejstvu, da je Slovensko zavarovalno združenje, pozvano s strani sodišča prve stopnje, naj kot tožena stranka odgovori na tožbo, to storilo, in se tudi v nadaljevanju udeleževalo postopka kot tožena stranka, tožnik pa temu ni ugovarjal in se je z Združenjem pravdal vse do konca glavne obravnave, ob tem pa tožbenega zahtevka ni spremenil, sodišče druge stopnje meni, da pritožbeni očitek, da ni šlo le za pisno pomoto pri zapisu imena tožene stranke v izreku, ni utemeljen, saj je tožeča stranka očitno sprejemala Združenje kot toženo stranko, kar dejansko kaže na to, da je šlo za pomoto v zapisu tožbenega izreka. Na tako pomoto pa bi sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo na podlagi določbe 1. odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče od vložnika, če je vloga nerazumljiva, zahteva, da nerazumljivo vlogo popravi.
Zaradi obrazloženega je nepravilna pritožbena trditev, da gre v konkretnem primeru za neodpravljivo obliko nesklepčnosti tožbenega zahtevka, glede katere sodišče ni imelo dolžnosti materialno procesnega vodstva.
pritožbena novota - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na sodbo o prekršku - prekluzija navedb in dokazov - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Sodišče na sodbo o prekršku ni vezano v smislu 14. člena ZPP, saj je v skladu z navedeno zakonsko določbo vezano le na kazensko obsodilno sodbo.
izvršilni naslov - odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS - prehod terjatve
Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.