izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – osebno vročanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker tožena stranka obvestila, da se zagovor prestavi, tožnici ni osebno vročila, saj zadošča, da jo je s tem seznanila prek SMS sporočila.
komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
ZFPPod člen 19, 20, 22. ZPP člen 2, 2/1, 318, 318/1-3.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja – odgovornost družbenikov – aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo – nesklepčnost tožbe
Aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo po 19. čl. ZFPPod gre tudi posameznemu upniku, vendar jo ta lahko uveljavlja samo na račun vseh upnikov.
potrebni stroški za izvršbo – preizkus potrebnosti stroškov
Ker je dolžan dolžnik upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, mora obrazložitev sklepa, s katerim se dolžniku ta obveznost nalaga dolžniku objektivno omogočiti, da sklep preizkusi.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se je z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila na razgovoru s tožnico, na katerem je razjasnila pogoste izostanke z dela zaradi bolezni in ko je tožnica navedla razloge, ki naj bi opravičevali, da ni prihajala na delo. Odpoved, ki je bila podana v nadaljnjih petnajstih dneh je zakonita ne glede na to, da jo je tožnica prejela kasneje, saj je odločilen trenutek podaje odpovedi in ne trenutek, ko je odpoved delavcu vročena.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
Glede na določbo 26. in 27. člena ZOZP je po samem zakonu za spore, kot je obravnavani, pasivno legitimirano Slovensko zavarovalno združenje. Zato ima pritožba prav, ko zatrjuje, da tožnik s tem, ko zahteva odškodnino od Z.T., s tožbenim zahtevkom zahteva posledico, na katero v zatrjevani dejanski in pravni podlagi ni osnove.
Ob dejstvu, da je Slovensko zavarovalno združenje, pozvano s strani sodišča prve stopnje, naj kot tožena stranka odgovori na tožbo, to storilo, in se tudi v nadaljevanju udeleževalo postopka kot tožena stranka, tožnik pa temu ni ugovarjal in se je z Združenjem pravdal vse do konca glavne obravnave, ob tem pa tožbenega zahtevka ni spremenil, sodišče druge stopnje meni, da pritožbeni očitek, da ni šlo le za pisno pomoto pri zapisu imena tožene stranke v izreku, ni utemeljen, saj je tožeča stranka očitno sprejemala Združenje kot toženo stranko, kar dejansko kaže na to, da je šlo za pomoto v zapisu tožbenega izreka. Na tako pomoto pa bi sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo na podlagi določbe 1. odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče od vložnika, če je vloga nerazumljiva, zahteva, da nerazumljivo vlogo popravi.
Zaradi obrazloženega je nepravilna pritožbena trditev, da gre v konkretnem primeru za neodpravljivo obliko nesklepčnosti tožbenega zahtevka, glede katere sodišče ni imelo dolžnosti materialno procesnega vodstva.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 154, 154/1, 192, 200. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženec kot delodajalec, bi moral tožniku, svojemu delavcu, preskrbeti ustrezne delovne pripomočke ali pa mu dati ustrezna navodila. S tem ko sta tožnik in sodelavec situacijo reševala tako, da sta si sama preskrbela (dovolj dolgo) lestev, (ki se je pod njuno težo zlomila), ne nosita nobene odgovornosti za nastanek škodnega dogodka oziroma škode.
podlaga odškodninske odgovornosti - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - deljena odgovornost - stopnice
V določenih okoliščinah lahko sicer nenevarna stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Če je posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
izvršilni naslov - odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS - prehod terjatve
Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – predhodno vprašanje – invalid III. kategorije invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik se zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil niti ni uveljavljal sodnega varstva. Zato je lahko razloge za prenehanje delovnega razmerja presojalo socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje prenehalo kot trajno prenehanje delavcu, neodvisno od njegove volje oz. krivde ter ob izkazani invalidnosti III. kategorije je priznalo tožniku zahtevano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 212, 337, 337/1. OZ člen 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179, 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179.
odgovornost imetnika živali - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - objektivna odgovornost imetnika nevarne živali - subjektivna odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - osebno stanje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - substancirano prerekanje pravno odločilnih dejstev - navajanje novih dejstev v pritožbi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V pravni teoriji, ki ji novejša sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kakršen je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja (npr. prejšnje bolezni ali posebnih fizičnih oziroma duševnih lastnosti). Na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti in tudi ne na podlagi katerekoli druge sodobne uveljavljene doktrine neposlovne odškodninske odgovornosti ni mogoče niti izključiti niti omejiti zaradi neobičajnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0004216
ZKP člen 39, 42, 42/5. KZ člen 19, 325, 325/2.
izločitev sodnika – zavrnitev dokaznega predloga – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – odgovornost za hujšo posledico
1. Nesprejemljivo je stališče, da bi stranke v postopku lahko zahtevale izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi in da mu očitajo pristranskost, ker ima o obstoju pravnorelevantnih dejstev v zadevi drugačno predstavo kot stranke.
2. Obravnavano kaznivo dejanje po drugem odstavku 325. člena KZ bo podano tedaj, kadar ima dejanje iz temeljne oblike, to je prvega odstavka istega člena za posledico smrt ene ali več oseb. Pritožniki imajo zato prav, ko navajajo, da gre v tem primeru za nastanek hujše posledice, glede katere se odgovornost presoja v smislu 19. člena KZ. Sodišče druge stopnje sicer sprejema stališče o odgovornosti za hujšo posledico v smislu 19. člena KZ, vendar poudarja, da te odgovornosti pri obravnavanih kaznivih dejanjih načeloma ni moč razmejiti od odgovornosti za povzročitev prometne nesreče.
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.
nova dejstva in dokazi v pritožbi - obrazložitev pritožbe - pritožbena novota
Ustava RS v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Pritožbenemu sodišču ni jasno in tega ne pojasni niti pritožba, s katerim postopanjem oziroma z opustitvijo katerih svojih ravnanj je sodišče prve stopnje citirano določilo ustave kršilo, pri čemer bi ta kršitev predstavljala tudi dovoljeni pritožbeni razlog. Zato se pritožbeno sodišče o pritožbi v tem delu ne more opredeliti.
V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052213
ZTLR člen 34, 34, 34. ZPP člen 212, 212. SPZ člen 60, 60.
trditveno in dokazno breme - prenos lastninske pravice na avtomobilu
Avtomobil je premična stvar, pri katerih je razpolagalni pravni posel za prenos lastninske pravice izročitev v posest pridobitelja in ne vpis v uradno evidenco za motorna vozila.
ZM člen 16, 16. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 243, 243/3, 243/4, 243, 243/3, 243/4.
pogodba o leasingu - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - menični ugovori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom
Menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja le tedaj, ko je bila menica indosirana. Ker menica, s katero je bila zavarovana terjatev iz leasing pogodbe, ni bila prenesena, ima tožena stranka ugovore v zvezi z napakami glede predmeta leasinga.
V primeru kršitve pogodbe o leasingu odškodnina obsega znesek, ki bi pripadal leasingodajalcu, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pozitivni pogodbeni interes). Odšteti je potrebno korist, ki jo je imel leasingodajalec s predčasnim prenehanjem pogodbe, ter znižati odškodnino, v kolikor je leasingodajalec predmet leasinga naknadno prodal pod pravo ceno.
ZOR člen 18, 99, 99/2, 262, 371, 18, 99, 99/2, 262, 371.
izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - razlaga pogodb - uporaba določil - razlaga spornih določil - pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju
V primeru varčevalne pogodbe o modrem varčevanju ima varčevalec pravico zahtevati izpolnitev pogodbe po obrestni meri za prvo leto varčevanja, če v kasnejših obdobjih pride do znižanja obrestne mere.