ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se je z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila na razgovoru s tožnico, na katerem je razjasnila pogoste izostanke z dela zaradi bolezni in ko je tožnica navedla razloge, ki naj bi opravičevali, da ni prihajala na delo. Odpoved, ki je bila podana v nadaljnjih petnajstih dneh je zakonita ne glede na to, da jo je tožnica prejela kasneje, saj je odločilen trenutek podaje odpovedi in ne trenutek, ko je odpoved delavcu vročena.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
potrebni stroški za izvršbo – preizkus potrebnosti stroškov
Ker je dolžan dolžnik upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, mora obrazložitev sklepa, s katerim se dolžniku ta obveznost nalaga dolžniku objektivno omogočiti, da sklep preizkusi.
ZFPPod člen 25, 27. ZFPPIPP člen 496. ZGD člen 394.
izbris dolžnika iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B – enoletni rok za uveljavljanje terjatve
V 4. tč. odločbe Ustavnega sodišča U-I-117/07 z dne 21. junija 2007 je določena ovira za začetek postopka veljala le za postopke za uveljavitev terjatev do gospodarskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z odpovednim razlogom
Tožena stranka se je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila, ko je tožnici predočila, da je pri njenem delu nastala škoda zaradi neupravičeno izdanih napotnic za zdravstvene pripomočke, oziroma takrat, ko je tožnica podpisala izjavo, da je pripravljena mesečno poravnati škodo. Ker je tega dne začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi (in ne šele tedaj, ko je tožena stranka razpolagala z dokazi glede očitanega ravnanja), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana kasneje kot v 15-ih dneh, nezakonita.
Tožnik v času pred dnem, ko je njegova terjatev za plačilo regresa za letni dopust zapadla v plačilo, toženi stranki ni mogel dati soglasja, da to terjatev pobota s svojo terjatvijo. Takšno soglasje je neupoštevno in je do izplačila regresa za letni dopust upravičen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Navedba je protispisna, saj iz spisa ni razvidno, da bi sodišče pravdni stranki zaslišalo.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - meritorno odločanje - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - odločanje s sklepom - odločanje s sodbo -aktivna legitimacija - materialnopravno vprašanje
Izpodbijana odločba je naslovljena kot sodba, z njo pa je bil predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, zavržen. Torej je obravnavana odločba sodišče prve stopnje po svoji vsebini sklep. O zahtevku po vsebini se odloča s sodbo, ne s sklepom. Očitane kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zavrženju zahtevka, kar je dejansko sklep, medtem ko bi se moralo odločiti glede na v odločbi podane razloge o zahtevku po vsebini, torej s sodbo.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).
SZ člen 39, 39. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1. SZ-1 člen 84, 84.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - obseg pravnomočnosti - oddaja stanovanja v najem - tožba na izpraznitev stanovanja
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
Materialnopravno zmotno je stališče tožnika v pritožbi, da v primeru zamudne sodbe sodišče ne more izdati delne zamudne sodbe, temveč mora ugoditi tožbenemu zahtevku v celoti. Vprašanje višine nepremoženjske škode je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na katerega uporabo pazi sodišče po uradni dolžnosti, in prisodi oškodovancu odškodnino glede na obseg zatrjevane nepremoženjske škode v tožbi.
dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnik se na pravilno vročeno vabilo na zagovor ni odzval, njegov pooblaščenec pa je navedel, da je tožnik na zdravljenju v tujini, za svojo navedbo ni predložil dokazov. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izvedlo narok za glavno obravnavo v odsotnosti tožnika, ne da bi izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem, in sprejelo odločitev na podlagi preostalih dokazov.
Prvi odstavek 243. člena OZ kot kritični trenutek določa objektivno predvidljivost škode ob kršitvi pogodbe. Ker bi toženka lahko nastanek škode preprečila tudi po 9.9.2005, ko je škodo že mogla predvideti, in je z opustitvijo skrbnosti in z neizpolnitvijo svoje obveznosti do 15.10.2005 kršila pogodbo tako pred 9.9.2005 kot tudi po 9.9.2005, je za nastalo škodo podana njena odgovornost.
Sodišče na podlagi občutkov pravdnih strank ne more odločati in je vezano na ustrezno postavljene trditve in dokaze.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - znižanje cene - pred pravdno pridobljeno izvedensko mnenje
Napaka je bila odpravljena že v podaljšanem garancijskem roku, manjvrednosti vozila ni in s tem tudi ne podlage za znižanje kupnine ali za plačilo odškodnine.
skrbnik zapuščine - upravičenja skrbnika zapuščine - materialna in procesna legitimacija - dediščinska skupnost - skupno upravljanje z dediščino - lastninska tožba - varstvo skupne lastnine - ničen pravni posel - neobstoječ pravni posel
Skrbnik zapuščine ima samo procesno legitimacijo za vložitev tožbe, ne pa materialne, zato izpolnitve zahtevka ne more zahtevati v svojo korist.
Dogovor o uporabi parcel v skupni lastnini, ki ga eden izmed skupnih lastnikov sklene s tretjim brez soglasja ostalih skupnih lastnikov, ni le izpodbojen, temveč neobstoječ in proti ostalim skupnim lastnikom nima pravnih učinkov. Tretji, ki je tožen na izročitev parcel, se zato ne more sklicevati na to, da ima pravico do posesti.
Posamezni skupni lastnik proti drugemu skupnemu lastniku ne uživa varstva v primeru, ko bi uveljavljal varstvo svojega nedoločenega lastninskega dela.
Posredni posestnik uživa posestno varstvo, če je s strani tretje osebe protipravno motena ali proti njegovi volji odvzeta posest neposrednemu posestniku.
Soposestnik je upravičena do posestnega varstva proti tretjemu, ki moti posest poti.
ZOR člen 218, 218. ZPP člen 451, 451. OZ člen 197, 197.
spor majhne vrednosti - izdatek za drugega - verzija
Toženec je bil dolžan prispevati za investicijsko vzdrževanje stavbe, ker tega ni storil, je namesto njega znesek založil tožnik kot upravnik, ki je upravičen do povračila plačanega zneska.
ZNP člen 37. ZPP člen 319, 319. ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 120, 120/2, 200.
ne bis in idem - pravnomočno odločena stvar - poprava pomotnih vpisov v zemljiški knjigi
Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno, pritožnica prav v ničemer ne izpodbija, pač pa le zatrjuje drugačen potek vpisov.