ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 154, 156.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - oploditev z biomedicinsko pomočjo
Tožeči stranki sta upravičeni do povrnitve stroškov zdravljenja oz. postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo v tujini in sicer sta upravičeni do plačila zdravstvene storitve v višini 85 %, poleg tega pa še do potnih stroškov v obliki kilometrine in stroškov prenočevanja.
predhodna odredba - ugotavljanje ločitvene pravice v pravdi - pravni interes
Podlaga upnikovi zatrjevani ločitveni pravici je prav sklep o predhodni odredbi. In če bi prišlo do njegove razveljavitve, bi ta podlaga odpadla. Zgolj s sklepom o napotitvi na pravdo zaradi prerekanja ločitvene pravice upnikov položaj ne bi bil zavarovan, ker zaradi takšnega sklepa ni treba izkazovati pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe v zvezi z obstojem ločitvene pravice, vendar pa mora pravni interes obstajati tudi v kasnejših fazah postopka.
povračilo stroškov za prehrano – sindikalna dejavnost
Tožnik je za obdobje, ko ni hodil na delo k toženi stranki, ampak je v okviru svoje redne delovne obveznosti opravljal sindikalno dejavnost, upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano, saj je opravljanje sindikalne dejavnosti v delovnem času potrebno obravnavati enako kot delo.
izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – pasivnost družbenika
V obravnavanem primeru dejstva, ki jih je dolžnica navajala v ugovoru, ne omogočajo zaključka, da je bila pasivna družbenica. Gre za to, da je očitno imela možnost vplivati na poslovanje, saj ne trdi, da bi ji kdorkoli to preprečeval, vendar pa te možnosti ni izkoristila; če je direktor res ni seznanjal z dogodki v družbi, bi to lahko zahtevala, za svoje trditve o tem, da naj bi ji celo izjavil, da je izbrisana kot družbenica, pa tudi ni predložila nobenega dokaza.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se je z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila na razgovoru s tožnico, na katerem je razjasnila pogoste izostanke z dela zaradi bolezni in ko je tožnica navedla razloge, ki naj bi opravičevali, da ni prihajala na delo. Odpoved, ki je bila podana v nadaljnjih petnajstih dneh je zakonita ne glede na to, da jo je tožnica prejela kasneje, saj je odločilen trenutek podaje odpovedi in ne trenutek, ko je odpoved delavcu vročena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
redna odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – plača
Okoliščina, da je bila tožniku v novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob odpovedi, določena nižja plača, ni odločilno dejstvo pri presoji, ali mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev.
nova dejstva in dokazi v pritožb - pritožbena novota - dokazovanje splošno znanih dejstev
Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.
Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Navedba je protispisna, saj iz spisa ni razvidno, da bi sodišče pravdni stranki zaslišalo.
odgovornost mladoletnika - odgovornost staršev - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost iz pravičnosti - deljena odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - požar - poravnava - pojem poravnave - vzajemne popustitve - vzajemno popuščanje - izključitev javnosti glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vsi toženci so bili malomarni, njihovo skupno delovanje - kajenje pod kozolcem tožnika, kjer je bila velika nevarnost sprožitve požara, pa je tožeči stranki povzročilo škodo. Zato je njihova odgovornost solidarna po 1. in 4. odst. 186. čl. OZ. Namen tega določila je olajšati položaj oškodovanca, saj bi bilo nesorazmerno težko v primerih več potencialnih povzročiteljev škode za vsakega od njih izkazati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo; zadošča, da tožeča stranka izkaže, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo.
Bistvo poravnave je vzajemna popustitev, če pa samo ena stran popusti drugi, tako da npr. pripozna pravico druge, ne gre za poravnavo in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi (3. odst. 1051. čl. OZ).
Kršitev iz 13. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP glede izključitve javnosti iz glavne obravnave je storjena zgolj, kadar sodišče javnost z glavne obravnave izključi v nasprotju z zakonom, ne pa, kadar je ne izključi.
nepremoženjska škoda - zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine - strah - stroški pravdnega postopka - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
URS člen 26, 26. ZPP člen 18, 18/1, 18, 18/1. OZ člen 148, 148.
načelo prirejenosti postopkov
V upravnem postopku je bil tožniku priznan status veterana in pravica do veteranskega dodatka. S tožbo uveljavlja izplačilo zamudnih obresti od nepravočasno izplačanih zneskov veteranskega dodatka. Glede na načelo prirejenosti postopkov bi moral tožnik takšen zahtevek uveljavljati v upravnem postopku. Lahko pa bi bil zahtevek utemeljen na odškodninski podlagi (26. člen Ustave RS, 148. člen OZ), ki pa je tožnik ni izkazal.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 105, 256, 266, 266/1, 105, 256, 266, 266/1. ZZK-1 člen 11, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina vpisov - nepremičnine - samostojen predmet stvarnih pravic
Glede na to, da je v korist toženca vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na celoti nepremičnini, je povsem jasno, da tožnika nista bila dobroverna posestnika sporne kleti.
Po določbi 11. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisuje nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vpišejo se kot zemljiška parcela ali kot objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vknjižba lastninske pravice le na kletnem prostoru po presoji pritožbenega sodišča ne bi bila mogoča, saj glede na trditve tožnikov ne gre niti za stavbno pravico v smislu 256. člena SPZ niti za etažno lastnino v smislu 105. člena SPZ.
izvršilni naslov - odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS - prehod terjatve
Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
ZOR člen 141, 399, 399/1, 399/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
posojilo - omejitev višine pogodbenih obresti – pogodbena obrestna mera – pogodbena obrestna mera za pogodbe med posamezniki - tek zakonskih zamudnih obresti - oderuška pogodba
ZOR je pogodbeno obrestno mero za pogodbe med posamezniki omejil tako, da ta ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Če so dogovorjene obresti višje, mora sodišče po uradni dolžnosti obrestno mero omejiti do višine dovoljenih obresti.
Znakov težkega gmotnega stanja ali stiske ni, kadar stranka najame posojilo zaradi izpeljave posla, torej z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti.
Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007, je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo neobstoj pobotnega ugovora zgolj iz razloga, ker ustrezen dokaz z izvedencem za ugotavljanje višine zahtevka naj ne bi bil predlagan pravočasno (uporaba eventuelne maksime iz 286. člena ZPP). Dokaz z izvedencem zaradi ugotavljanja višine primerne uporabnine za uporabo spornih poslovnih prostorov v konkretnem primeru pa po stališču pritožbenega sodišča ne zapade prekluziji iz 286. člena ZPP. Tožene stranke so se namreč sklicevale na najemno pogodbo oziroma v njej določeno najemnino, kot podlago za svoj zahtevek že v odgovoru na tožbo in predlagale dokaz z vpogledom v najemno pogodbo. Res je za ugotavljanje uporabnine, kot instituta, ki pride v poštev, ko gre za uporabo prostorov brez pravne podlage oziroma - kot v spornem primeru, ko je bila najemna pogodba razglašena za neveljavno - na podlagi kasneje odpadle podlage, ki učinkuje za nazaj v skladu z ustaljeno sodno prakso potreben dokaz z izvedencem gradbene oz. finančne stroke. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP, ki terja od sodnika tudi skrb za ustrezno ponudbo in dopolnitev dokazil) opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine (ki pa je načeloma - če je na primer strokovna ocena izvedenca oziroma pridobljeni podatki o povprečnih oz. primernih najemninah tako pokažejo - lahko tudi takšna, kakršna je dogovorjena najemnina). Ob tem tudi ni nepomembno, da tožnik sami višini tožbenega zahtevka niti ni substancirano nasprotoval, kar je pri toženih strankah upravičeno utrjevalo prepričanje, da dokaza z izvedencem (ki sicer predstavlja tudi sorazmerno veliko stroškovno breme) niti ni potrebno predlagati. Procesno preostro je bilo tako v izpodbijani sodbi obravnavanje dokaznega predloga, ki je bil sicer res podan že po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšen načelno podvržen prekluziji iz 286. člena ZPP, vendar pa ob naštetih okoliščinah iz opravičljivih razlogov podan že po časovnem trenutku določenem v cit. zakonski določbi. Zato je v spornem primeru potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
skrbnik zapuščine - upravičenja skrbnika zapuščine - materialna in procesna legitimacija - dediščinska skupnost - skupno upravljanje z dediščino - lastninska tožba - varstvo skupne lastnine - ničen pravni posel - neobstoječ pravni posel
Skrbnik zapuščine ima samo procesno legitimacijo za vložitev tožbe, ne pa materialne, zato izpolnitve zahtevka ne more zahtevati v svojo korist.
Dogovor o uporabi parcel v skupni lastnini, ki ga eden izmed skupnih lastnikov sklene s tretjim brez soglasja ostalih skupnih lastnikov, ni le izpodbojen, temveč neobstoječ in proti ostalim skupnim lastnikom nima pravnih učinkov. Tretji, ki je tožen na izročitev parcel, se zato ne more sklicevati na to, da ima pravico do posesti.
Posamezni skupni lastnik proti drugemu skupnemu lastniku ne uživa varstva v primeru, ko bi uveljavljal varstvo svojega nedoločenega lastninskega dela.