izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnica je sicer naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičeno je izostala z dela, izostanka ni ustrezno opravičila, ob vročitvi listine o odobrenem letnem dopustu v trajanju le tri dni se je razburila in listino raztrgala, v Srbijo je odpotovala iz drugih razlogov, kot jih je navajala), zaradi česar se je tožena stranka lahko odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa zaradi navedenih kršitev upravičeno tožnici odvzela pravice do zagovora, zato je odpoved nezakonita.
komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
ZFPPod člen 19, 20, 22. ZPP člen 2, 2/1, 318, 318/1-3.
odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja – odgovornost družbenikov – aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo – nesklepčnost tožbe
Aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo po 19. čl. ZFPPod gre tudi posameznemu upniku, vendar jo ta lahko uveljavlja samo na račun vseh upnikov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – vročanje – osebno vročanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zato, ker tožena stranka obvestila, da se zagovor prestavi, tožnici ni osebno vročila, saj zadošča, da jo je s tem seznanila prek SMS sporočila.
ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 30, 30/1, 112, 112/1.
pogodba o izobraževanju – šolnina – odstop od pogodbe – molk naslovnika
Zgolj dejstvo, da je direktor tožene stranke tožnika seznanil s spremenjenimi okoliščinami in mu povedal, da odstopa od pogodbe o izobraževanju, ne pomeni, da je pogodba prenehala veljati, saj tožnik ni izrazil svojega soglasja (ampak je molčal). Svoje obveznosti po pogodbi o izobraževanju je tudi v celoti izpolnil, zaradi česar je dolžna tožena stranka zanj plačati šolnino, kot se je v pogodbi zavezala.
predhodna odredba - ugotavljanje ločitvene pravice v pravdi - pravni interes
Podlaga upnikovi zatrjevani ločitveni pravici je prav sklep o predhodni odredbi. In če bi prišlo do njegove razveljavitve, bi ta podlaga odpadla. Zgolj s sklepom o napotitvi na pravdo zaradi prerekanja ločitvene pravice upnikov položaj ne bi bil zavarovan, ker zaradi takšnega sklepa ni treba izkazovati pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe v zvezi z obstojem ločitvene pravice, vendar pa mora pravni interes obstajati tudi v kasnejših fazah postopka.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 154, 154/1, 192, 200. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženec kot delodajalec, bi moral tožniku, svojemu delavcu, preskrbeti ustrezne delovne pripomočke ali pa mu dati ustrezna navodila. S tem ko sta tožnik in sodelavec situacijo reševala tako, da sta si sama preskrbela (dovolj dolgo) lestev, (ki se je pod njuno težo zlomila), ne nosita nobene odgovornosti za nastanek škodnega dogodka oziroma škode.
Tožnik v času pred dnem, ko je njegova terjatev za plačilo regresa za letni dopust zapadla v plačilo, toženi stranki ni mogel dati soglasja, da to terjatev pobota s svojo terjatvijo. Takšno soglasje je neupoštevno in je do izplačila regresa za letni dopust upravičen.
pritožbena novota - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na sodbo o prekršku - prekluzija navedb in dokazov - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Sodišče na sodbo o prekršku ni vezano v smislu 14. člena ZPP, saj je v skladu z navedeno zakonsko določbo vezano le na kazensko obsodilno sodbo.
podlaga odškodninske odgovornosti - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - deljena odgovornost - stopnice
V določenih okoliščinah lahko sicer nenevarna stvar postane nevarna, vendar to narave odgovornosti ne spreminja. Treba je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Če je posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).
absolutna bistvena kršitev določb postopka - meritorno odločanje - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - odločanje s sklepom - odločanje s sodbo -aktivna legitimacija - materialnopravno vprašanje
Izpodbijana odločba je naslovljena kot sodba, z njo pa je bil predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, zavržen. Torej je obravnavana odločba sodišče prve stopnje po svoji vsebini sklep. O zahtevku po vsebini se odloča s sodbo, ne s sklepom. Očitane kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zavrženju zahtevka, kar je dejansko sklep, medtem ko bi se moralo odločiti glede na v odločbi podane razloge o zahtevku po vsebini, torej s sodbo.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 212, 337, 337/1. OZ člen 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179, 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179.
odgovornost imetnika živali - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - objektivna odgovornost imetnika nevarne živali - subjektivna odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - osebno stanje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - substancirano prerekanje pravno odločilnih dejstev - navajanje novih dejstev v pritožbi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V pravni teoriji, ki ji novejša sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kakršen je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja (npr. prejšnje bolezni ali posebnih fizičnih oziroma duševnih lastnosti). Na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti in tudi ne na podlagi katerekoli druge sodobne uveljavljene doktrine neposlovne odškodninske odgovornosti ni mogoče niti izključiti niti omejiti zaradi neobičajnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0004216
ZKP člen 39, 42, 42/5. KZ člen 19, 325, 325/2.
izločitev sodnika – zavrnitev dokaznega predloga – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – odgovornost za hujšo posledico
1. Nesprejemljivo je stališče, da bi stranke v postopku lahko zahtevale izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi in da mu očitajo pristranskost, ker ima o obstoju pravnorelevantnih dejstev v zadevi drugačno predstavo kot stranke.
2. Obravnavano kaznivo dejanje po drugem odstavku 325. člena KZ bo podano tedaj, kadar ima dejanje iz temeljne oblike, to je prvega odstavka istega člena za posledico smrt ene ali več oseb. Pritožniki imajo zato prav, ko navajajo, da gre v tem primeru za nastanek hujše posledice, glede katere se odgovornost presoja v smislu 19. člena KZ. Sodišče druge stopnje sicer sprejema stališče o odgovornosti za hujšo posledico v smislu 19. člena KZ, vendar poudarja, da te odgovornosti pri obravnavanih kaznivih dejanjih načeloma ni moč razmejiti od odgovornosti za povzročitev prometne nesreče.
izvršilni naslov - odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS - prehod terjatve
Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
ZOR člen 218, 218. ZPP člen 451, 451. OZ člen 197, 197.
spor majhne vrednosti - izdatek za drugega - verzija
Toženec je bil dolžan prispevati za investicijsko vzdrževanje stavbe, ker tega ni storil, je namesto njega znesek založil tožnik kot upravnik, ki je upravičen do povračila plačanega zneska.