Subjektivni zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve zaradi negmotne škode začne teči, ko se zdravstveno stanje oškodovanca ustali, torej ko ni mogoče pričakovati njegovega bistvenega izboljšanja oz. poslabšanja, oškodovanec pa za to ve oz. bi moral vedeti.
povračilo stroškov za prehrano – sindikalna dejavnost
Tožnik je za obdobje, ko ni hodil na delo k toženi stranki, ampak je v okviru svoje redne delovne obveznosti opravljal sindikalno dejavnost, upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano, saj je opravljanje sindikalne dejavnosti v delovnem času potrebno obravnavati enako kot delo.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69.
povračilo stroškov za prehrano – minimum pravic
Tožnik je upravičen do razlike v regresu za prehrano med prejetim zneskom in zneskom po panožni kolektivni pogodbi, saj je s panožno kolektivno pogodbo določen minimum pravic (minimalni znesek regresa za prehrano), glede katerega ni mogoč drugačen dogovor med delodajalcem in sindikatom.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Tožena stranka se je z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanila na razgovoru s tožnico, na katerem je razjasnila pogoste izostanke z dela zaradi bolezni in ko je tožnica navedla razloge, ki naj bi opravičevali, da ni prihajala na delo. Odpoved, ki je bila podana v nadaljnjih petnajstih dneh je zakonita ne glede na to, da jo je tožnica prejela kasneje, saj je odločilen trenutek podaje odpovedi in ne trenutek, ko je odpoved delavcu vročena.
potrebni stroški za izvršbo – preizkus potrebnosti stroškov
Ker je dolžan dolžnik upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, mora obrazložitev sklepa, s katerim se dolžniku ta obveznost nalaga dolžniku objektivno omogočiti, da sklep preizkusi.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 483. ZLD člen 2. ZGD-1 člen 72, 72/1.
spor o pristojnosti – opravljanje lekarniške dejavnosti – gospodarski spor
Ker tožeča stranka ni samostojni podjetnik posameznik, v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor po 481. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pa tudi ne po objektivnem kriteriju iz 483. čl. ZPP, glede na to, da tožeča stranka vtožuje neplačano provizijo za opravljene storitve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Navedba je protispisna, saj iz spisa ni razvidno, da bi sodišče pravdni stranki zaslišalo.
redna odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – plača
Okoliščina, da je bila tožniku v novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob odpovedi, določena nižja plača, ni odločilno dejstvo pri presoji, ali mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev.
nova dejstva in dokazi v pritožb - pritožbena novota - dokazovanje splošno znanih dejstev
Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.
Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 154, 154/1, 192, 200. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Toženec kot delodajalec, bi moral tožniku, svojemu delavcu, preskrbeti ustrezne delovne pripomočke ali pa mu dati ustrezna navodila. S tem ko sta tožnik in sodelavec situacijo reševala tako, da sta si sama preskrbela (dovolj dolgo) lestev, (ki se je pod njuno težo zlomila), ne nosita nobene odgovornosti za nastanek škodnega dogodka oziroma škode.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 105, 256, 266, 266/1, 105, 256, 266, 266/1. ZZK-1 člen 11, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina vpisov - nepremičnine - samostojen predmet stvarnih pravic
Glede na to, da je v korist toženca vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na celoti nepremičnini, je povsem jasno, da tožnika nista bila dobroverna posestnika sporne kleti.
Po določbi 11. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisuje nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vpišejo se kot zemljiška parcela ali kot objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vknjižba lastninske pravice le na kletnem prostoru po presoji pritožbenega sodišča ne bi bila mogoča, saj glede na trditve tožnikov ne gre niti za stavbno pravico v smislu 256. člena SPZ niti za etažno lastnino v smislu 105. člena SPZ.
V 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1 je opredeljenih devet osnovnih življenjskih potreb, in sicer:
gibanje v stanovanju, gibanje zunaj stanovanja, hranjenje, oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, skrb za osebno higieno in opravljanje drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb ima po drugem odstavku 139. člena ZPIZ-1 upravičenec, ki pomoč potrebuje za opravljanje več kot polovice osnovnih življenjskih potreb.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055280
ZOR člen 372, 372/1, 372, 372/1. ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 436, 436/1, 436, 436/1. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obročno plačilo - zastaranje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - tek obresti
Terjatev do zapuščine je predmet obligacijskega prava, ne pa predmet dednega prava. Ker gre za enotno terjatev, ki jo je treba plačati po obrokih, velja 3 letni zastaralni rok.
ZM člen 16, 16. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 243, 243/3, 243/4, 243, 243/3, 243/4.
pogodba o leasingu - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - menični ugovori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom
Menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja le tedaj, ko je bila menica indosirana. Ker menica, s katero je bila zavarovana terjatev iz leasing pogodbe, ni bila prenesena, ima tožena stranka ugovore v zvezi z napakami glede predmeta leasinga.
V primeru kršitve pogodbe o leasingu odškodnina obsega znesek, ki bi pripadal leasingodajalcu, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pozitivni pogodbeni interes). Odšteti je potrebno korist, ki jo je imel leasingodajalec s predčasnim prenehanjem pogodbe, ter znižati odškodnino, v kolikor je leasingodajalec predmet leasinga naknadno prodal pod pravo ceno.
pravice na podlagi invalidnosti, prostovoljna vključitev v zavarovanje, invalidnost III. kategorije
Zavarovancem, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pravice iz invalidskega zavarovanja mogoče priznati le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
Tožnica, ki je zaposlena s krajšim (polovičnim) delovnim časom od polnega, je sicer za razliko do polnega delovnega časa res prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ker pa je hkrati zavarovana tudi na podlagi delovnega razmerja, ji je mogoče pravice iz invalidskega zavarovanja priznati tudi na podlagi razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleža zakoncev na skupnem premoženju - domneva enakih deležev - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje
Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja.
Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055354
ZOdv člen 11, 11/1, 11, 11/1. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZIP člen 142, 142. ZZK člen 8, 8. ZIZ člen 168, 168/1, 168, 168/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - opustitev - pogodba o naročilu
Opustitev, ki zadeva ravnanje, ki med naročnico (nalogodajalko) in odvetnikom (prevzemnikom naročila) ni bilo dogovorjeno niti zahtevano s kakšnim pravnim aktom, ne more predstavljati podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti odvetnika. Dolžnost vzdrževati se pasivnih ravnanj, torej dolžnost opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode mora imeti pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.