• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 16
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1063/2008
    26.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004809
    ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 30, 30/1, 112, 112/1.
    pogodba o izobraževanju – šolnina – odstop od pogodbe – molk naslovnika
    Zgolj dejstvo, da je direktor tožene stranke tožnika seznanil s spremenjenimi okoliščinami in mu povedal, da odstopa od pogodbe o izobraževanju, ne pomeni, da je pogodba prenehala veljati, saj tožnik ni izrazil svojega soglasja (ampak je molčal). Svoje obveznosti po pogodbi o izobraževanju je tudi v celoti izpolnil, zaradi česar je dolžna tožena stranka zanj plačati šolnino, kot se je v pogodbi zavezala.
  • 22.
    VDSS sodba in sklep Pdp 977/2008
    26.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS00004793
    ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69.
    povračilo stroškov za prehrano – minimum pravic
    Tožnik je upravičen do razlike v regresu za prehrano med prejetim zneskom in zneskom po panožni kolektivni pogodbi, saj je s panožno kolektivno pogodbo določen minimum pravic (minimalni znesek regresa za prehrano), glede katerega ni mogoč drugačen dogovor med delodajalcem in sindikatom.
  • 23.
    VDSS sodba Psp 754/2008
    26.2.2009
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0007447
    ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 154, 156.
    zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - oploditev z biomedicinsko pomočjo
    Tožeči stranki sta upravičeni do povrnitve stroškov zdravljenja oz. postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo v tujini in sicer sta upravičeni do plačila zdravstvene storitve v višini 85 %, poleg tega pa še do potnih stroškov v obliki kilometrine in stroškov prenočevanja.
  • 24.
    VSC sodba Cp 502/2008
    26.2.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0002336
    OZ člen 788, 788/1, 837.
    komisijska pogodba - prodajna komisija - razmerje s posredniško pogodbo
    Za t.i. prodajno komisijo kot posebno vrsto komisije pogodbe gre, kadar se komisionar zaveže v svojem imenu in na račun komitenta podati določeno stvar. Pri prodajni komisiji ima namreč komisionar v razmerju do tretje osebe, ki nastopa kot kupec, položaj prodajalca, zato je tretji osebi dolžan izročiti stvar, ki je predmet prodaje od kupca pa je upravičen zahtevati kupnino. Iz tega razloga dejstvo, da komitent (prvotni lastnik) pri prodajni pogodbi ni neposredno sodeloval in ni sam osebno sklenil prodajne pogodbe s kupcem, ne more pomeniti neveljavnosti tega posla. Pri prodajni komisiji ne gre zgolj za zavezo, da si bo komisionar prizadeval najti in spraviti v stik s komitentom osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, kar je definicija posredniške pogodbe. Bistveno je pooblastilo, da komisionar s kupcem tudi sklene prodajno pogodbo, kar predstavlja razliko med obema pogodbama.
  • 25.
    VSK sodba Cpg 185/2008
    26.2.2009
    PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004285
    ZFPPod člen 19, 20, 22. ZPP člen 2, 2/1, 318, 318/1-3.
    odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja – odgovornost družbenikov – aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo – nesklepčnost tožbe
    Aktivna legitimacija za vložitev odškodninske tožbe zoper poslovodstvo po 19. čl. ZFPPod gre tudi posameznemu upniku, vendar jo ta lahko uveljavlja samo na račun vseh upnikov.
  • 26.
    VSK sklep II Ip 18/2009
    26.2.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003762
    ZIZ člen 178, 179. ZPP člen 110.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni rok - predlog za podaljšanje roka
    Dolžnica je v skladu z določbo tretjega odstavka 110. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ znotraj osemdnevnega roka predlagala izvršilnemu sodišču, da ji zaradi določenih razlogov rok za podajo pripomb podaljša za dodatnih petnajst dni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu za podaljšanje roka sprejeti odločitev v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je stranki odvzeta možnost, da se seznani z razlogi za stališče sodišča o predlogu, kot tudi možnost izpodbijanja takšne odločitve s pritožbo (če predlogu sodišče za podaljšanje sodnega roka ne ugodi).
  • 27.
    VSL sklep II Cp 4450/2008
    25.2.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055366
    ZOZP člen člen 27, 26, člen 27, 26. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/1, 357, 2, 2/1, 108, 108/1, 357.
    načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - nesklepčnost - nerazumljiva vloga - poprava tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo
    Glede na določbo 26. in 27. člena ZOZP je po samem zakonu za spore, kot je obravnavani, pasivno legitimirano Slovensko zavarovalno združenje. Zato ima pritožba prav, ko zatrjuje, da tožnik s tem, ko zahteva odškodnino od Z.T., s tožbenim zahtevkom zahteva posledico, na katero v zatrjevani dejanski in pravni podlagi ni osnove.

    Ob dejstvu, da je Slovensko zavarovalno združenje, pozvano s strani sodišča prve stopnje, naj kot tožena stranka odgovori na tožbo, to storilo, in se tudi v nadaljevanju udeleževalo postopka kot tožena stranka, tožnik pa temu ni ugovarjal in se je z Združenjem pravdal vse do konca glavne obravnave, ob tem pa tožbenega zahtevka ni spremenil, sodišče druge stopnje meni, da pritožbeni očitek, da ni šlo le za pisno pomoto pri zapisu imena tožene stranke v izreku, ni utemeljen, saj je tožeča stranka očitno sprejemala Združenje kot toženo stranko, kar dejansko kaže na to, da je šlo za pomoto v zapisu tožbenega izreka. Na tako pomoto pa bi sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo na podlagi določbe 1. odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče od vložnika, če je vloga nerazumljiva, zahteva, da nerazumljivo vlogo popravi.

    Zaradi obrazloženega je nepravilna pritožbena trditev, da gre v konkretnem primeru za neodpravljivo obliko nesklepčnosti tožbenega zahtevka, glede katere sodišče ni imelo dolžnosti materialno procesnega vodstva.

     
  • 28.
    VSK sodba Kp 227/2008
    25.2.2009
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0004216
    ZKP člen 39, 42, 42/5. KZ člen 19, 325, 325/2.
    izločitev sodnika – zavrnitev dokaznega predloga – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – odgovornost za hujšo posledico
    1. Nesprejemljivo je stališče, da bi stranke v postopku lahko zahtevale izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi in da mu očitajo pristranskost, ker ima o obstoju pravnorelevantnih dejstev v zadevi drugačno predstavo kot stranke.

    2. Obravnavano kaznivo dejanje po drugem odstavku 325. člena KZ bo podano tedaj, kadar ima dejanje iz temeljne oblike, to je prvega odstavka istega člena za posledico smrt ene ali več oseb. Pritožniki imajo zato prav, ko navajajo, da gre v tem primeru za nastanek hujše posledice, glede katere se odgovornost presoja v smislu 19. člena KZ. Sodišče druge stopnje sicer sprejema stališče o odgovornosti za hujšo posledico v smislu 19. člena KZ, vendar poudarja, da te odgovornosti pri obravnavanih kaznivih dejanjih načeloma ni moč razmejiti od odgovornosti za povzročitev prometne nesreče.
  • 29.
    VSL sklep II Cp 4210/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052532
    ZPP člen 108, 108.
    nepopolna vloga - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007, je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

     
  • 30.
    VSL sodba II Cp 3849/2008
    25.2.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052530
    ZPP člen 212, 337, 337/1, 212, 337, 337/1. OZ člen 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179, 131, 158, 158/1, 158/2, 171, 179.
    odgovornost imetnika živali - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - objektivna odgovornost imetnika nevarne živali - subjektivna odškodninska odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - osebno stanje oškodovanca - trditveno in dokazno breme - substancirano prerekanje pravno odločilnih dejstev - navajanje novih dejstev v pritožbi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
    V pravni teoriji, ki ji novejša sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takšnega, kakršen je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja (npr. prejšnje bolezni ali posebnih fizičnih oziroma duševnih lastnosti). Na podlagi teorije o adekvatni vzročnosti in tudi ne na podlagi katerekoli druge sodobne uveljavljene doktrine neposlovne odškodninske odgovornosti ni mogoče niti izključiti niti omejiti zaradi neobičajnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca.

     
  • 31.
    VDSS sodba Psp 551/2008
    25.2.2009
    INVALIDI
    VDS0007437
    ZPIZ člen 124.
    prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – predhodno vprašanje – invalid III. kategorije invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
    Tožnik se zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil niti ni uveljavljal sodnega varstva. Zato je lahko razloge za prenehanje delovnega razmerja presojalo socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje prenehalo kot trajno prenehanje delavcu, neodvisno od njegove volje oz. krivde ter ob izkazani invalidnosti III. kategorije je priznalo tožniku zahtevano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
  • 32.
    VSL sodba I Cp 165/2009
    25.2.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055826
    ZOR člen 141, 399, 399/1, 399/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
    posojilo - omejitev višine pogodbenih obresti – pogodbena obrestna mera – pogodbena obrestna mera za pogodbe med posamezniki - tek zakonskih zamudnih obresti - oderuška pogodba
    ZOR je pogodbeno obrestno mero za pogodbe med posamezniki omejil tako, da ta ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Če so dogovorjene obresti višje, mora sodišče po uradni dolžnosti obrestno mero omejiti do višine dovoljenih obresti.

    Znakov težkega gmotnega stanja ali stiske ni, kadar stranka najame posojilo zaradi izpeljave posla, torej z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti.
  • 33.
    VDSS sodba Pdp 1045/2008
    25.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006094
    ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
    Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
  • 34.
    VSL sodba II Cp 4404/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052503
    ZPP člen 7, 14, 212, 337, 337/1, 7, 14, 212, 337, 337/1.
    pritožbena novota - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na sodbo o prekršku - prekluzija navedb in dokazov - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
    Sodišče na sodbo o prekršku ni vezano v smislu 14. člena ZPP, saj je v skladu z navedeno zakonsko določbo vezano le na kazensko obsodilno sodbo.

     
  • 35.
    VSL sodba II Cp 4242/2008
    25.2.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0055364
    ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 59, 59/1, 59/2.
    premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - deleža zakoncev na skupnem premoženju - domneva enakih deležev - uveljavljanje večjega deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje
    Nedenarnih prispevkov zakoncev ni mogoče primerjati obračunsko s primerjavo cene posameznih opravil, kakršne bi veljale za najeto pomoč. Oceniti je treba odnos vsake od strank do vsega, kar v družinski skupnosti predstavlja podlago tudi za premoženjsko skupnost in za pridobivanje novega premoženja.

    Tudi tisti zakonec, ki sploh ne opravlja pridobitnega dela, pa skrbi za otroke in gospodinjstvo ter s tem omogoči drugemu zakoncu neovirano opravljanje pridobitnega poklica, pridobi delež na skupnem premoženju.

     
  • 36.
    VSL sodba II Cp 3746/2008
    25.2.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0052514
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 200, 154, 154/1, 192, 200. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
    Toženec kot delodajalec, bi moral tožniku, svojemu delavcu, preskrbeti ustrezne delovne pripomočke ali pa mu dati ustrezna navodila. S tem ko sta tožnik in sodelavec situacijo reševala tako, da sta si sama preskrbela (dovolj dolgo) lestev, (ki se je pod njuno težo zlomila), ne nosita nobene odgovornosti za nastanek škodnega dogodka oziroma škode.

     
  • 37.
    VSL sodba II Cp 4459/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo
    VSL0055306
    SZ člen 39, 39. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1. SZ-1 člen 84, 84.
    pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - obseg pravnomočnosti - oddaja stanovanja v najem - tožba na izpraznitev stanovanja
    Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.

     
  • 38.
    VSL sklep I Ip 3347/2008
    25.2.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0052692
    ZIZ člen 17, 24. ZJSRS člen 21d.
    izvršilni naslov - odločba javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS - prehod terjatve
    Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.
  • 39.
    VSL sklep I Cp 4620/2008
    25.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0055388
    ZPP člen 285, 286, 286/2, 285, 286, 286/2.
    prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo neobstoj pobotnega ugovora zgolj iz razloga, ker ustrezen dokaz z izvedencem za ugotavljanje višine zahtevka naj ne bi bil predlagan pravočasno (uporaba eventuelne maksime iz 286. člena ZPP). Dokaz z izvedencem zaradi ugotavljanja višine primerne uporabnine za uporabo spornih poslovnih prostorov v konkretnem primeru pa po stališču pritožbenega sodišča ne zapade prekluziji iz 286. člena ZPP. Tožene stranke so se namreč sklicevale na najemno pogodbo oziroma v njej določeno najemnino, kot podlago za svoj zahtevek že v odgovoru na tožbo in predlagale dokaz z vpogledom v najemno pogodbo. Res je za ugotavljanje uporabnine, kot instituta, ki pride v poštev, ko gre za uporabo prostorov brez pravne podlage oziroma - kot v spornem primeru, ko je bila najemna pogodba razglašena za neveljavno - na podlagi kasneje odpadle podlage, ki učinkuje za nazaj v skladu z ustaljeno sodno prakso potreben dokaz z izvedencem gradbene oz. finančne stroke. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP, ki terja od sodnika tudi skrb za ustrezno ponudbo in dopolnitev dokazil) opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine (ki pa je načeloma - če je na primer strokovna ocena izvedenca oziroma pridobljeni podatki o povprečnih oz. primernih najemninah tako pokažejo - lahko tudi takšna, kakršna je dogovorjena najemnina). Ob tem tudi ni nepomembno, da tožnik sami višini tožbenega zahtevka niti ni substancirano nasprotoval, kar je pri toženih strankah upravičeno utrjevalo prepričanje, da dokaza z izvedencem (ki sicer predstavlja tudi sorazmerno veliko stroškovno breme) niti ni potrebno predlagati. Procesno preostro je bilo tako v izpodbijani sodbi obravnavanje dokaznega predloga, ki je bil sicer res podan že po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšen načelno podvržen prekluziji iz 286. člena ZPP, vendar pa ob naštetih okoliščinah iz opravičljivih razlogov podan že po časovnem trenutku določenem v cit. zakonski določbi. Zato je v spornem primeru potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

     
  • 40.
    VSL sodba II Cp 3606/2008
    25.2.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0055354
    ZOdv člen 11, 11/1, 11, 11/1. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZIP člen 142, 142. ZZK člen 8, 8. ZIZ člen 168, 168/1, 168, 168/1.
    odškodninska odgovornost odvetnika - opustitev - pogodba o naročilu
    Opustitev, ki zadeva ravnanje, ki med naročnico (nalogodajalko) in odvetnikom (prevzemnikom naročila) ni bilo dogovorjeno niti zahtevano s kakšnim pravnim aktom, ne more predstavljati podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti odvetnika. Dolžnost vzdrževati se pasivnih ravnanj, torej dolžnost opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode mora imeti pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 16
  • >
  • >>