• Najdi
  • <<
  • <
  • 28
  • od 29
  • >
  • >>
  • 541.
    VSL Sodba I Cpg 14/2020
    5.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00034481
    ZPP člen 115, 282, 282/2.
    predlog za preložitev naroka - utemeljen razlog - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neopravičen izostanek z naroka - odločitev glede na stanje spisa
    Sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Dopust tožene stranke, kot je to v danem primeru, ko je tožena stranka za izvedbo naroka vedela že več mesecev, preložitev pa je predlagala v zadnjem trenutku, ne more predstavljati upravičenega razloga.

    Če stranka ne pride na pripravljalni narok, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.
  • 542.
    VSL Sodba I Cp 2213/2019
    5.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00033122
    OZ člen 41. ZPP člen 212.
    ničnost posojilne pogodbe - ničnost notarskega zapisa - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - poslovna sposobnost - izjava volje - dokazni predlog - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
    V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.
  • 543.
    VSL Sklep II Cp 331/2020
    5.5.2020
    STVARNO PRAVO
    VSL00034615
    SPZ člen 33, 33/1.
    posestno varstvo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop po drugi poti - motilec posesti - hudournik - trditveno breme
    V primeru, da lahko tožnica dostopa z avtomobilom do istega mesta na pašniku, kot doslej, po drugi poti, posestnemu varstvu ni mogoče ugoditi. Obstajati morajo okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku, te pa so podane, če je prehodnost sporne makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, torej če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.
  • 544.
    VDSS Sklep Pdp 699/2019
    5.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00036675
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
    Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 545.
    VSL Sklep I Cp 2213/2019
    5.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
    VSL00033143
    ZPP člen 15, 339, 339/2, 339/2-1. ZS člen 15, 15/1. Sodni red člen 158.
    sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov - dodelitev drugemu sodniku - predodelitev zadeve drugemu sodniku - sestava sodišča - zakoniti sodnik
    Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa o stroških postopka drugi sodnici. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku.
  • 546.
    VSC Sodba PRp 38/2020
    5.5.2020
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC00033754
    ZPrCP člen 27, 27/8, 107, 107/12.
    odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
    Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.
  • 547.
    VSL Sklep Cst 121/2020
    5.5.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00032970
    ZFPPIPP člen 399, 399/1, 406, 406/1, 406/1-1.
    odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti
    Kljub okoliščinam, ki jih dolžnik navaja kot razlog za svoje nepremišljeno in morda celo nezavedno početje, kot ga opisuje sam, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik razpolagal z visokim zneskom kupnine, ni pa uspel izkazati, za kakšne namene je ta znesek porabil, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretja točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
  • 548.
    VSL Sklep Cst 144/2020
    5.5.2020
    SODNE TAKSE
    VSL00034872
    ZST-1 člen 34, 34/4, 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 5122.
    postopek prisilne poravnave - sodna taksa - umik pritožbe - pravica do vrnitve takse - smiselna uporaba določb - javnopravna obveznost
    Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je sodna taksa javnopravna obveznost in kot taka ne dopušča uporabe smiselne ali celo analogne uporabe določb ZST-1 glede vračila sodne takse, kjer je izrecno predpisano vračilo sodne takse.
  • 549.
    VSC Sklep EPVDp 19/2020
    5.5.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00033602
    ZP-1 člen 22, 22/3.
    izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga
    Ker je storilka globo, izrečeno s plačilnim nalogom z dne 15. 11. 2019 poravnala 25. 11. 2019 in zoper plačilni nalog ni vložila zahteve za sodno varstvo, ni mogoče slediti tudi sicer pavšalnim in z ničemer podprtimi pritožbenim navedbam, da plačilni nalog PP Celje z dne 15. 11. 2019 ni mogel postati pravnomočen, ker ni bilo odločeno o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog. Pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju so tako neutemeljeni.
  • 550.
    VDSS Sodba Pdp 154/2020
    5.5.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00036007
    ZDR-1 člen 128.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
    nadurno delo - poklicni voznik
    ZDR-1 v 128. členu ureja dodatke in določa, da delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo na nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve v zakonu, pri čemer se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ob navedenem se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
  • 551.
    VSM Sklep I Ip 101/2020
    5.5.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSM00032905
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/1, 27/1-1, 46, 46/1.
    odvetniška tarifa - obrazložena vloga
    Tarifna številka 46/1 OT v višini 50 točk ne obsega plačila za neobrazložene vloge. S tarifno številko 27/1-1 je namreč nagrada v tej višini predpisana za obrazložene vloge. Očitna nesorazmernost med opravljenima storitvama (obrazložena oziroma neobrazložena vloga) in enakim plačilom, daje jasen zaključek o pravilni materialnopravni odločitvi.
  • 552.
    VSL sklep Cst 149/2020
    5.5.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00032812
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 382, 382/1, 383, 383/2, 383/2-1, 383/4.
    stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pogoji za začetek stečajnega postopka - trajna nelikvidnost - prezadolženost
    Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.
  • 553.
    VSC Sklep PRp 37/2020
    5.5.2020
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00035655
    ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
    nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
    Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.

    Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
  • 554.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 642/2019
    5.5.2020
    DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00035028
    ZEPDSV člen 18.. ZVOP-1 člen 16.. ZDR-1 člen 4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.
    denarna kazen - disciplinska sankcija - evidenca - prihod na delo - obdelava osebnih podatkov
    Na podlagi 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov 2016/79 je obdelava podatkov zakonita tudi, če je potrebna npr. zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljalec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pravico delavca do varstva osebnih podatkov je torej možno omejiti z določeno pravico ali obveznostjo delodajalca na drugi strani. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da ima tožena stranka interes za zbiranje osebnih podatkov o prihodu in odhodu delavcev na delo in z dela na podlagi 18. člena ZEPDSV. Četudi se navedeno razlikuje od namena, zaradi katerega je podatke zbirala družba, gre v obeh primerih vendarle za dopustno evidentiranje prisotnosti na določenem območju. Poleg tega podatki o času odhoda z luškega območja, kjer je tudi območje, na katerem delavci tožene stranke zanjo opravljajo delo, niso kakšni posebej občutljivi osebni podatki, ki ne bi bili v zvezi z opravljanjem dela. Kot navaja pritožba, je tudi informacijski pooblaščenec zaključil, da je delodajalec upravičen do podatka, kdaj je zaposleni vstopil in izstopil z območja, na katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje presoje o dopustni uporabi podatkov utemeljeno sklicevalo še na splošno določbo 4. člena ZDR-1, ki definira delovno razmerje. Po tej določbi se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem opravlja delo pod njegovim nadzorom.
  • 555.
    VSM Sklep I Ip 253/2020
    5.5.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00032906
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-7, 83, 83/1.
    ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršba na premičnine - neobstoj predmeta izvršbe - dovolitev izvršbe - dejanske ovire za opravo izvršbe - pravno relevanten ugovor - dodatna sredstva izvršbe
    Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
  • 556.
    VDSS Sodba Pdp 33/2020
    5.5.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00036627
    ZJU člen 22e.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
    povečan obseg dela
    V zvezi z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je pomembno, da javni uslužbenec dodatno delo opravi poleg svojega rednega dela, pri čemer ni pomembno, ali delo opravi v rednem delovnem času ali preko polnega delovnega časa. Če je delo opravljeno v okviru rednega delovnega časa, gre javnemu uslužbencu dodatek za delo v povečanem obsegu, zato dejstvo, na katerega se sicer sklicuje sodišče, da je tožnik vse delo opravil v rednem delovnem času in ni delal preko polnega delovnega časa, ni pomembno. Prav tako ni pomembno, ali je tožnik opravljal višje ali enako vrednotena dela kot je delo, ki ga opravlja na svojem delovnem mestu. V primeru, da bi tožnik moral delo s povečanim obsegom opravljati še izven rednega delovnega čas, bi bil upravičen še do plačila nadur oziroma koriščenja prostih ur, v primeru, če bi opravljal dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pa bi bil lahko upravičen tudi plačila po dejansko opravljenem delu.
  • 557.
    VSL Sklep Cst 113/2020
    5.5.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00034608
    ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/5.
    sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - upravljanje posebne stečajne mase
    V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP). V primeru, če kupnina, dosežena s prodajo zastavljenih nepremičnin ne dosega višine priznane terjatve ločitvenega upnika, kot je v konkretnem primeru, premoženje ne bo prešlo iz posebne v splošno stečajno maso.

    Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso.

    Če pritožnik ne zagovarja stališča, da razdelitve posebne razdelitvene mase še ni mogoče opraviti, in sicer vse dokler ni unovčeno celotno premoženje in dokler niso znani vsi stroški stečajnega postopka, potem tudi sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je to dodaten razlog za odločitev, da naj se sporni znesek predvidenega davka v sorazmernem delu stroškov ne odšteje, pač pa takoj izplača ločitvenemu upniku.
  • 558.
    VSM Sklep I Ip 82/2020
    5.5.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00032910
    ZIZ člen 38, 38/6.
    odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - rubež premičnin - ugovor tretjega - krivda upnika
    Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval.
  • 559.
    VSC Sklep PRp 34/2020
    5.5.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00034596
    ZP-1 člen 209. ZS člen 83, 83a.
    začasen odvzem vozniškega dovoljenja - pravočasnost ugovora - nujna zadeva - sodne počitnice - epidemija
    Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.
  • 560.
    VSL Sklep II Cp 2243/2019
    5.5.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00035219
    ZNP-1 člen 70, 70/1, 70/2. URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - kritje stroškov iz sredstev sodišča - invalid s 100 % telesno okvaro - zadostna sredstva za preživljanje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (sredstva za preživljanje) - kršitev pravice do sodnega varstva
    Vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev niti premoženja, temveč mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po poplačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.
  • <<
  • <
  • 28
  • od 29
  • >
  • >>