nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
Iz določil odredb predsednika VS RS torej izhaja, da je predmetna zadeva v času, ko je bil obdolžencu vročen sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in ko je iztekel rok za vložitev ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (20. 3. 2020), predmetna zadeva štela kot nujna in je veljal 3 dnevni rok za vložitev ugovora. Ker v nujnih zadevah, med katere je v času, ko bi obdolženec moral vložiti ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, štela tudi predmetna zadeva, procesni roki tečejo in jih režim sodnih počitnic ne zadrži, uvedba posebnega režima zaradi epidemije korona virusa po odredbi predsednika VS RS z dne 13. 3. 2020 na tek roka za vložitev ugovora v predmetni zadevi ni imela vpliva.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - nedovoljena pritožba - procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00040126
ZKZ člen 1a, 1a-1, 27, 27/2, 27/2-2.
zakup kmetijskega zemljišča - pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča - vrstni red prednostnih upravičencev - namenska razlaga zakona - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob namenski razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se upošteva, da je cilj zaokroževanje in povečevanje kmetij oziroma kot je zapisano v ZKZ v prvi alineji 1.a člena izboljšanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, zato je šteti za zemljišče, ki meji, v smislu 27. člena ZKZ, le tista zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, saj bo le tako dosežen namen zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033768
KZ-1 člen 70a, 70a/1, 70b, 70b/1. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Še zlasti glede na dejstvo, da je predmetni varnostni ukrep dopustno podaljševati vse do petih let trajanja, je toliko bolj pomembno, da sodišče pri odločanju v smislu določb 496. člena ZKP upošteva tudi načelo sorazmernosti.
Problematika povezana s storilčevo namestitvijo v ustrezni socialno varstveni zavod, nikakor ne sme biti poglavitni razlog, da se storilcu izvajanje izrečenega varnostnega ukrepa ne omili oziroma celo ustavi.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti
Kljub okoliščinam, ki jih dolžnik navaja kot razlog za svoje nepremišljeno in morda celo nezavedno početje, kot ga opisuje sam, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik razpolagal z visokim zneskom kupnine, ni pa uspel izkazati, za kakšne namene je ta znesek porabil, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretja točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 128.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
nadurno delo - poklicni voznik
ZDR-1 v 128. členu ureja dodatke in določa, da delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo na nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve v zakonu, pri čemer se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ob navedenem se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
ZPP člen 151, 151/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 350, 350/2.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - neuspeh v postopku - odpoved zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pomanjkanje stvarne legitimacije - zavrnitev tožbenega zahtevka - potrebni pravdni stroški
Tožnika sta s svojimi zahtevki v pravdi v celoti propadla (delno sodba na podlagi odpovedi, delno zavrnitev zahtevka). Zato ne drži, da toženka do povračila pravdnih stroškov ni upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035029
ZPP člen 220, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - onemogočen preizkus sodbe - ogled kraja
Glede na dejstvo, da iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, ki ga je sestavil osebno predsednik senata, ne izhaja višina jaška 5 cm, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
ZFPPIPP člen 294, 294/2, 356, 416. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21. ZPP člen 337, 337/1.
Stečajna upraviteljica je v konkretnem stečajnem postopku predvidela administrativne stroške upravitelja 30,00 EUR mesečno za 34 mesecev. Sodišče prve stopnje je potrdilo predračun stroškov za administrativne stroške stečajne upraviteljice za 34 mesecev v višini 10,00 EUR mesečno.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pojasnilo, da znašajo administrativni stroški, do katerih je upraviteljica v tem stečajnem postopku upravičena in ki jih je predlagala v pavšalni višini (brez specifikacije posamezne vrste stroškov), 1% od višine nagrade po 5. členu Pravilnika. Če predlog potrditve predračuna stroškov v določenem znesku ne vsebuje še ostalih postavk v skladu z določbo 356. člena ZFPPIPP, jih sodišče ne more samo dopolnjevati, kar je jasno povedalo tudi v izpodbijanem sklepu. Če je upraviteljica ocenila, da ji bodo poleg administrativnih stroškov nastali tudi drugi stroški, bi morala te v predlogu predvideti v posebni postavki. Upraviteljica v pritožbi navaja, da ji dejansko nastajajo višji stroški od pavšalno priznanih stroškov v sklepu, kar pa na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Vse trditve v zvezi s specifikacijo stroškov predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj upraviteljica v pritožbi ni navedla, zakaj jih ni mogla podati že v predlogu predračuna stroškov.
Razveljavitev sklepa zaradi poziva upraviteljici, da pravilno in popolno sestavi predlog predračuna stroškov stečajnega postopka pa po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne bi bila več smotrna.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja - določitev trajanja preizkusnega obdobja
Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica na dejstva, ki jih navaja kot tista, ki so privedla do njene insolventnosti, v veliki meri ni mogla vplivati niti jih ob prevzemanju obveznosti ni mogla predvideti.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica (višina njenih obveznosti; dejstvo, da je zaposlena; da je lastnica premoženja) res niso izrecno navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, kar pa še ne pomeni, da teh sodišče ne more in ne sme upoštevati.
posestno varstvo - motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop po drugi poti - motilec posesti - hudournik - trditveno breme
V primeru, da lahko tožnica dostopa z avtomobilom do istega mesta na pašniku, kot doslej, po drugi poti, posestnemu varstvu ni mogoče ugoditi. Obstajati morajo okoliščine, ki utemeljujejo ugoditev zahtevku, te pa so podane, če je prehodnost sporne makadamske poti ključna za izvrševanje posesti na parceli, torej če je edini možni način, da tožnica izvršuje posest na parceli, ta, da do nje dostopa po makadamski poti.
Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposlovna odškodninska odgovornost - gradbena pogodba - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neunovčenje bančne garancije - opustitev dolžnega ravnanja - predvidljiva škoda - škoda
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjetev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo, da gre pri uveljavljanju toženkine odškodninske odgovornosti zaradi opustitve unovčenja bančne garancije oziroma njenega nepodaljšanja za samostojno pravno podlago tožbenega zahtevka.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - rubež premičnin - ugovor tretjega - krivda upnika
Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval.
ničnost posojilne pogodbe - ničnost notarskega zapisa - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - poslovna sposobnost - izjava volje - dokazni predlog - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala ista dokazna sredstva (npr. zaslišanje strank, izvedenca iste stroke, isto pričo ipd.). Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženec ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti in tudi ne na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovemu dokaznemu predlogu.
ZPP člen 15, 339, 339/2, 339/2-1. ZS člen 15, 15/1. Sodni red člen 158.
sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov - dodelitev drugemu sodniku - predodelitev zadeve drugemu sodniku - sestava sodišča - zakoniti sodnik
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa o stroških postopka drugi sodnici. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - skrb za varstvo in vzgojo - odločitev o pravdnih stroških - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Prvo sodišče je premalo upoštevalo okoliščino, da toženec v celoti pokriva drugi del starševskih dolžnosti do otrok, to je varstvo in vzgojo, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča morala tožnica pokriti vsaj 65 % ugotovljenih nepokritih potreb preživninskih upravičencev.
ZFPPIPP člen 225, 225/2, 225/3, 226, 226/3, 226/5.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - upravljanje posebne stečajne mase
V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP). V primeru, če kupnina, dosežena s prodajo zastavljenih nepremičnin ne dosega višine priznane terjatve ločitvenega upnika, kot je v konkretnem primeru, premoženje ne bo prešlo iz posebne v splošno stečajno maso.
Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso.
Če pritožnik ne zagovarja stališča, da razdelitve posebne razdelitvene mase še ni mogoče opraviti, in sicer vse dokler ni unovčeno celotno premoženje in dokler niso znani vsi stroški stečajnega postopka, potem tudi sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je to dodaten razlog za odločitev, da naj se sporni znesek predvidenega davka v sorazmernem delu stroškov ne odšteje, pač pa takoj izplača ločitvenemu upniku.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.