odklon preizkusa alkoholiziranosti - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - izmik preizkusu alkoholiziranosti
Dejstvo, ali je v obdolženčevem vozilu mogoče zadnje sedeže preklopiti in zložiti iz notranjosti vozila in ali se je posledično obdolženec ob pozivanju policistov naj iz vozila izstopi zaradi oprave preizkusa alkoholiziranosti, nahajal v zadnjem delu vozila ali v prtljažniku vozila ter kako velik je ta prtljažnik, sploh ni ključnega pomena za odločitev v predmetni zadevi. Obdolženec namreč ni zanikal in tako ni nobenega dvoma o tem, da se je nahajal v notranjosti vozila, ki je bilo zaklenjeno, in da na pozive policistov, naj izstopi iz vozila, da bo opravil preizkus alkoholiziranosti, ni odreagiral.
Ker toženka ni dokazala obstoja razbremenilnih razlogov iz 240. člena OZ, je zaradi kršitve pogodbene obveznosti dolžna plačati tožniku vtoževani znesek, v skladu z določili Pogodbe o sofinanciranju.
ZDR-1 člen 128.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61.
nadurno delo - poklicni voznik
ZDR-1 v 128. členu ureja dodatke in določa, da delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo na nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve v zakonu, pri čemer se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ob navedenem se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pogoji za začetek stečajnega postopka - trajna nelikvidnost - prezadolženost
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.
ZFPPIPP člen 294, 294/2, 356, 416. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21. ZPP člen 337, 337/1.
Stečajna upraviteljica je v konkretnem stečajnem postopku predvidela administrativne stroške upravitelja 30,00 EUR mesečno za 34 mesecev. Sodišče prve stopnje je potrdilo predračun stroškov za administrativne stroške stečajne upraviteljice za 34 mesecev v višini 10,00 EUR mesečno.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pojasnilo, da znašajo administrativni stroški, do katerih je upraviteljica v tem stečajnem postopku upravičena in ki jih je predlagala v pavšalni višini (brez specifikacije posamezne vrste stroškov), 1% od višine nagrade po 5. členu Pravilnika. Če predlog potrditve predračuna stroškov v določenem znesku ne vsebuje še ostalih postavk v skladu z določbo 356. člena ZFPPIPP, jih sodišče ne more samo dopolnjevati, kar je jasno povedalo tudi v izpodbijanem sklepu. Če je upraviteljica ocenila, da ji bodo poleg administrativnih stroškov nastali tudi drugi stroški, bi morala te v predlogu predvideti v posebni postavki. Upraviteljica v pritožbi navaja, da ji dejansko nastajajo višji stroški od pavšalno priznanih stroškov v sklepu, kar pa na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Vse trditve v zvezi s specifikacijo stroškov predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj upraviteljica v pritožbi ni navedla, zakaj jih ni mogla podati že v predlogu predračuna stroškov.
Razveljavitev sklepa zaradi poziva upraviteljici, da pravilno in popolno sestavi predlog predračuna stroškov stečajnega postopka pa po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne bi bila več smotrna.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033756
ZP-1 člen 22, 22/3, 207, 207/4.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - evidenca kazenskih točk - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izbris kazenskih točk
Sodišče prve stopnje bi lahko z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk pred izdajo izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da je bilo storilcu izrečenih dodatnih 21 kazenskih točk, vendar opustitev navedenega ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pogoj za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje je ugotovitev, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa učinkuje za tiste kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk. Te pogoje je storilec izpolnil že na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019, zato je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno izreklo, da je storilec 28. 1. 2020 dosegel 18 kazenskih točk in da se mu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019. Bistven del izreka izpodbijanega sklepa bi bil enak tudi v primeru, če bi sodišče pri odločanju upoštevalo tudi sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti
Kljub okoliščinam, ki jih dolžnik navaja kot razlog za svoje nepremišljeno in morda celo nezavedno početje, kot ga opisuje sam, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik razpolagal z visokim zneskom kupnine, ni pa uspel izkazati, za kakšne namene je ta znesek porabil, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretja točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 151, 151/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 350, 350/2.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - neuspeh v postopku - odpoved zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pomanjkanje stvarne legitimacije - zavrnitev tožbenega zahtevka - potrebni pravdni stroški
Tožnika sta s svojimi zahtevki v pravdi v celoti propadla (delno sodba na podlagi odpovedi, delno zavrnitev zahtevka). Zato ne drži, da toženka do povračila pravdnih stroškov ni upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035029
ZPP člen 220, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - onemogočen preizkus sodbe - ogled kraja
Glede na dejstvo, da iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, ki ga je sestavil osebno predsednik senata, ne izhaja višina jaška 5 cm, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
OZ člen 179, 179/1, 182, 299. ZPP člen 358, 458, 458/1. ZDOdv člen 8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nateg vratnih mišic - več poškodb iz istega škodnega dogodka - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - enotna odškodnina - sodna praksa - prenizka odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - regresni zahtevek - zavarovalno kritje - zamuda
Za nateg (ki je sicer milejša oblika poškodbe kot zvin vratne hrbtenice) in zvin vratne hrbtenice (za obe obliki nepremoženjske škode - za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za prestani strah) sodna praksa odmerja odškodnino v višini od 2 do 4 povprečnih plač.
Za posamezno vrsto nepremoženjske škode, ki jo je oškodovanec utrpel zaradi več poškodb, je mogoče prisoditi le enotno denarno odškodnino.
nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.
Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
ZEPDSV člen 18.. ZVOP-1 člen 16.. ZDR-1 člen 4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.
denarna kazen - disciplinska sankcija - evidenca - prihod na delo - obdelava osebnih podatkov
Na podlagi 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov 2016/79 je obdelava podatkov zakonita tudi, če je potrebna npr. zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljalec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pravico delavca do varstva osebnih podatkov je torej možno omejiti z določeno pravico ali obveznostjo delodajalca na drugi strani. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da ima tožena stranka interes za zbiranje osebnih podatkov o prihodu in odhodu delavcev na delo in z dela na podlagi 18. člena ZEPDSV. Četudi se navedeno razlikuje od namena, zaradi katerega je podatke zbirala družba, gre v obeh primerih vendarle za dopustno evidentiranje prisotnosti na določenem območju. Poleg tega podatki o času odhoda z luškega območja, kjer je tudi območje, na katerem delavci tožene stranke zanjo opravljajo delo, niso kakšni posebej občutljivi osebni podatki, ki ne bi bili v zvezi z opravljanjem dela. Kot navaja pritožba, je tudi informacijski pooblaščenec zaključil, da je delodajalec upravičen do podatka, kdaj je zaposleni vstopil in izstopil z območja, na katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi dolžan opravljati obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se je sodišče prve stopnje v podkrepitev svoje presoje o dopustni uporabi podatkov utemeljeno sklicevalo še na splošno določbo 4. člena ZDR-1, ki definira delovno razmerje. Po tej določbi se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem opravlja delo pod njegovim nadzorom.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršba na premičnine - neobstoj predmeta izvršbe - dovolitev izvršbe - dejanske ovire za opravo izvršbe - pravno relevanten ugovor - dodatna sredstva izvršbe
Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - skrb za varstvo in vzgojo - odločitev o pravdnih stroških - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Prvo sodišče je premalo upoštevalo okoliščino, da toženec v celoti pokriva drugi del starševskih dolžnosti do otrok, to je varstvo in vzgojo, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča morala tožnica pokriti vsaj 65 % ugotovljenih nepokritih potreb preživninskih upravičencev.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - nedovoljena pritožba - procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost ne odvzame. Nasprotni udeleženec v pritožbi zahteva, naj se ugotovi, da ni imel poslovne sposobnosti od leta 2004 do leta 2016. S tako pritožbo pritožnik ne izpodbija tistega, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo in zato svojega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče namreč ne upošteva položaja stranke nasploh, ampak glede na tisto, kar se je v postopku na prvi stopnji obravnavalo. Zahteve in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so namreč meje pritožbene pravovarstvene potrebe. Pritožnik pa s pritožbo zahteva nekaj drugega in več od tega, o čemer je odločalo prvostopenjsko sodišče, zato taka pritožba ni dovoljena.
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, zato lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj (peti odstavek 106. člena ZZZDR).
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00040126
ZKZ člen 1a, 1a-1, 27, 27/2, 27/2-2.
zakup kmetijskega zemljišča - pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča - vrstni red prednostnih upravičencev - namenska razlaga zakona - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob namenski razlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se upošteva, da je cilj zaokroževanje in povečevanje kmetij oziroma kot je zapisano v ZKZ v prvi alineji 1.a člena izboljšanje pridelovalnega potenciala ter povečevanja obsega kmetijskih zemljišč, zato je šteti za zemljišče, ki meji, v smislu 27. člena ZKZ, le tista zemljišča, ki so prostorsko povezana in sorodna po namenski rabi, saj bo le tako dosežen namen zakona.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja - določitev trajanja preizkusnega obdobja
Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica na dejstva, ki jih navaja kot tista, ki so privedla do njene insolventnosti, v veliki meri ni mogla vplivati niti jih ob prevzemanju obveznosti ni mogla predvideti.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica (višina njenih obveznosti; dejstvo, da je zaposlena; da je lastnica premoženja) res niso izrecno navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, kar pa še ne pomeni, da teh sodišče ne more in ne sme upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033768
KZ-1 člen 70a, 70a/1, 70b, 70b/1. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - podaljšanje varnostnega ukrepa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Še zlasti glede na dejstvo, da je predmetni varnostni ukrep dopustno podaljševati vse do petih let trajanja, je toliko bolj pomembno, da sodišče pri odločanju v smislu določb 496. člena ZKP upošteva tudi načelo sorazmernosti.
Problematika povezana s storilčevo namestitvijo v ustrezni socialno varstveni zavod, nikakor ne sme biti poglavitni razlog, da se storilcu izvajanje izrečenega varnostnega ukrepa ne omili oziroma celo ustavi.
odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega - rubež premičnin - ugovor tretjega - krivda upnika
Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo. To pomeni, da mora upnik tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne more sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega. Sodišče tako mora pri odločanju o tem, ali je tretji upravičen do povračila stroškov svojega ugovora, upoštevati vse znane okoliščine primera, kot na primer kakšne informacije je imel upnik o lastništvu zarubljenega predmeta, kdaj jih je pridobil in kako je v postopku ravnal, kako je postopal tretji, kaj je zatrjeval in dokazoval.