CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00035486
ZGD-1 člen 8. ZPP-E člen 125. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. URS člen 23. OZ člen 3, 49, 239.
procesne kršitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napačen pravni pouk - pravočasna pritožba - pravica do pravnega sredstva - zakoniti sodnik - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - pravica do nepristranskega sodnika - analogija - pravna podlaga zahtevka - denarni zahtevek - opravljanje dela - medsebojni dogovor strank - vsebina dogovora - spregled pravne osebnosti - zakonski znaki - odgovornost aktivnih družbenikov - izjema od pravila - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - neizpolnitev - pomanjkljive trditve - odškodninska podlaga - kršitev dogovora - nedopustno ravnanje - prevara
Neutemeljeno je uveljavljanje kršitve pravice do naravnega in zakonitega sodnika.
Po mnenju teorije bi bilo v primeru, ko vnaprej določena pravila za dodeljevanje zadev v posamezni zadevi niso spoštovana, tudi v naš pravni red mogoče oziroma smiselno prevzeti logično rešitev nemškega pravnega reda, v katerem je napaka pri dodeljevanju zadev procesna kršitev samo, če gre pri tem za vpliv organa sodne oblasti ali samovoljo, ne pa takrat, ko gre samo za pomoto.
Tožnik v tem postopku uveljavlja zahtevek za plačilo del, ki naj bi jih opravljal za toženčevo družbo, v obdobju 26 mesecev, preden je družba šla v stečaj. Zahtevek temelji na pravilih o spregledu pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1 in na odškodninski podlagi.
Tožnik v zvezi s spregledom pravne osebnosti ni podal ustreznih trditev, ki bi izpolnjevale določene zakonske znake v okviru 8. člena ZGD-1.
Izpostavljena ravnanja toženca v smislu neizpolnitve obljube zaposlitve ni moč okvalificirati kot dejanja, ki bi vodila v spregled pravne osebnosti že zato, ker je pogoj za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti obstoj (dokazane in dospele) terjatve, kar pa nerealizirana obljuba zaposlitve ni. Poleg tega izpostavljenega ravnanja ni mogoče okvalificirati kot zlorabo pravne osebe, kot znaka iz prvih dveh alinej prvega odstavka 8. člena ZGD-1 (kot taka tožnik zmotno označuje toženčeva ravnanja tudi v pritožbi). Ker tožnik ne obravnava ravnanja s premoženjem družbe, pa opisano toženčevo ravnanje že po vsebini ne more ustrezati določbama tretje in četrte alineje prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Iz istih razlogov tudi tožnikovih trditev o toženčevi neizpolnitvi obveznosti iz zatrjevano ustno sklenjenega delovnega razmerja, zaradi katerega naj bi tožnik opravljal dela za družbo, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče subsumirati pod zgoraj navedene zakonske znake obravnavanega instituta. Poleg tega se v sodni praksi kot pogoj za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti pojavlja tudi zahteva, da je družba odklonila upniku izpolnitev obveznosti (da upnik torej najprej družbo pozove na izpolnitev).
Dejanje je protipravno, če je v nasprotju z običajnimi normami ravnanja in je preseglo okvire svobode ravnanja, ki jih opredeljuje neizogibna medsebojna soodvisnost ljudi, njihovih položajev in dobrin. Protipravnost ravnanja je tako pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. Zlorabe tožnikovega zaupanja z neizpolnitvijo (neformalno dane) obljube o zaposlitvi (kar kot protipravnost tožnik opredeljuje tudi v pritožbi) po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti. Če pa bi kot take teoretično lahko označili tožnikove trditve o kršitvi pogodbenega dogovora (ustne pogodbe o zaposlitvi) z neizplačilom dogovorjenega plačila za opravljeno delo, pa je ugotoviti, da so tožnikove trditve v tem delu pomanjkljive že zato, ker tožnik ni opredelil vseh elementov delovnega razmerja pri tožencu, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj ustrezne pogodbe.
Če je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati, preiskovalni sodnik pošlje spise državnemu tožilcu najpozneje 15 dni pred iztekom pripora.
Za dokončano obliko kaznivega dejanja po prvem odstavku 134. člena KZ-1 zadošča (poleg odvzema prostosti) zgolj namen storilca, da „drugega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi“, za storitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 134. člena KZ-1 pa še grožnja s hudo telesno poškodbo ugrabljene osebe.
Drži, da so dogovorjene pogodbene obresti več kot 50 % višje od zakonsko določenih zamudnih obresti, in da bi, če ne bi šlo za gospodarsko pogodbo, zanje (in ne za cel posel) veljala domneva oderuškosti. Vendar gre v obravnavanem primeru za gospodarsko pogodbo.
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 190, 190/3, 191, 198.
tožbeni zahtevek - povrnitev vlaganj - pobotni ugovor - nadomestilo za uporabo nepremičnine - verzijski zahtevek - privolitev v lastno prikrajšanje - volenti non fit iniuria - soglasje o uporabi - prekarij - darilna pogodba - naknadno odpadla pravna podlaga - kondikcija - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - izjalovljeno pričakovanje
Nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari je mogoče uveljavljati na različnih pravnih podlagah: kot stvarnopravno reparacijo, kot odškodnino ali kot obligacijski zahtevek na plačilo uporabnine, kar je v praksi najpogosteje. Ta ima lahko naravo verzije ali kondikcije. Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor tožencev obravnavalo kot verzijski zahtevek na podlagi 198. člena OZ in pri tem izhajalo iz pravilnega izhodišča, da privolitev tožencev v brezplačno bivanje tožnikov in s tem v njuno prikrajšanje izključuje naknadni zahtevek na plačilo uporabnine (191. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034267
OZ člen 86. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke
Prvostopenjsko sodišče je (ex abudante cautela) pravilno obrazložilo, da morebitna okrnjena pojasnilna dolžnost sama po sebi ne vodi v iztoževano ničnost zadevnih pravnih poslov. Toženka namreč pri sklepanju kreditne pogodbe ni bila slaboverna in pogodbeni pogoj ni bil nepošten.
nesreča premikajočih se motornih vozil - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - vzrok za nastanek škode - delovanje motornega vozila - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti - odgovornost imetnika motornega vozila - oškodovanec - tretja oseba - ugovor izključne odgovornosti - obseg ugovora - dopustnost ugovora
Po določbi četrtega odstavka 154. člena OZ je v primeru, ko za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali delno odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna.
Pravno relevantno je vprašanje, ali lahko toženka v razmerju do tožnika, ki v prometni nesreči ni bil udeležen kot imetnik premikajočega motornega vozila, uspešno uveljavlja ugovor, da je za nastanek škodnega dogodka izključno odgovoren voznik osebnega avtomobila. Pretežno enotna praksa, oblikovana po sprejetju OZ, dopušča ugovor o izključni odgovornosti imetnika motornega vozila (vsaj deloma).
Pri presoji podlage toženkine odgovornosti je sodišče prve stopnje očitno prezrlo določbo 149. člena OZ, ki vzpostavlja domnevo, da škoda, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo, izvira iz te nevarne stvari. V primeru, ko se nevarna dejavnost udejanji, postane v razmerju do tretjih zanjo objektivno odgovoren njen imetnik (150. člen OZ). Takšna je (v razmerju do tretjih) vedno odgovornost imetnika motornega vozila, saj gre motorno vozilo šteti za nevarno stvar (ob tem gre pritrditi pritožniku, da je za primer udejanjenja tveganj nevarne stvari v razmerju do tretjega določena objektivna odgovornost zaradi varstva slednjega oziroma lajšanja njegove spoznavne stiske). Zato je v takšnem sporu, ko škoda po trditvah tožnika in ugotovitvah sodišča izvira iz premikajočega se motornega vozila, bistveno le, ali je vzrok za nastanek škode v delovanju motornega vozila.
Zmotno je prepričanje nižjega sodišča, da je odgovornost imetnika motornega vozila do tretjega kot oškodovanca po četrtem odstavku 154. člena OZ krivdna oziroma da se navedeni lahko razbremeni svoje odškodnine odgovornosti, če dokaže, da je za škodni dogodek izključno krivdno odgovoren drugi imetnik premikajočega motornega vozila. Zapis sodišča prve stopnje, da pride za odločitev v konkretnem primeru v razmerju do tožnika v poštev (tudi) prvi (in drugi) odstavek 154. člena OZ, je tako napačen, saj navedeni določili urejata kriterije za porazdelitev odgovornosti med samimi imetniki motornih vozil (ko je krivda obojestranska, ko je kriv eden), ne pa pravil za razbremenitev odgovornosti imetnika nevarne stvari v razmerju do tretjega oškodovanca oziroma v relaciji s pravilom iz četrtega odstavka 154. člena OZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izpolnitev zakonskih pogojev - zavrnitev predloga - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje družine - premoženje družine
Dejstvo, da so dohodki tožnikov nizki in bi takojšnje plačilo sodne takse pomenilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se preživljajo tožnika in njuna mladoletna otroka, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko jima je plačilo sodne takse odložilo, saj je hkrati ugotovilo, da imata tožnika premoženje, poleg hiše, v kateri bivata in se šteje za premoženje družine, manjše pozidano zemljišče in vikend, ki ima vrednost.
Čeprav ni dvoma, da je zavarovalnica v tem pogodbenem razmerju močnejša stranka, ki diktira splošne pogoje, na katere zavarovanec ne more vplivati (»vzemi ali pusti«), pa je tako ravnanje načeloma dopustno in v skladu z načeloma prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in tudi svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS).
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - poškodba pri delu - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - organizacija dela - kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja - protipravno ravnanje delodajalca
Delodajalec se je v pogodbi o zaposlitvi, v kateri je jasno navedeno, da je delavec napoten (četrti odstavek 3. člena pogodbe), zavezal zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje. Če jih ni zagotavljal (in sodišče ugotavlja, da jih ni), je kršil pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje (kršitev pogodbe) je nedvomno protipravno oziroma nedopustno. Če je tožniku nastala škoda zato, ker na gradbišču ni bilo poskrbljeno za varno delo (s tem vprašanjem se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni ukvarjalo, četudi je o tem izvajalo dokazni postopek), je škoda nedvomno v vzročni zvezi z delodajalčevo kršitvijo pogodbe, v kateri se je prav on zavezal poskrbeti za varno delo. To, da delodajalec svoje pogodbene obveznosti ni izvrševal, ker je bila organizacija dela drugačna in ker ni imel podatkov, da pri uporabniku ni poskrbljeno za varno delo, za odločitev ni pravno pomembno. Pravno pomembno je to, da svoje (v odnosu do tožnika sprejete) jasne in konkretne pogodbene obveznosti brez opravičljivega razloga (vsaj sodišče prve stopnje ga ni ugotovilo) ni izpolnjeval. Zakaj naj bi bilo pozitivno, da je delodajalec svojo obveznost začel izvrševati po škodnem dogodku, ne pa negativno, da je prej ni (19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), pritožbeno sodišče ne more ugotoviti. Tudi sicer pa za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine ni odločilno, ali je nekaj pozitivno ali negativno, ampak so odločilna (kot je bilo že pojasnjeno) vprašanja protipravnosti oziroma nedopustnega ravnanja, krivde, vzročne zveze in škode.
sprememba preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino - premoženjske razmere - materialne zmožnosti staršev - preživninske sposobnosti staršev - kreditne obveznosti - čas presoje - potrebe mladoletnega otroka - razporeditev preživninskega bremena - preživninsko breme - dokazna ocena - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 132. členom ZZZDR lahko sodišče na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo njegove zmožnosti, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Zavezanec mora dokazati, da so se njegove zmožnosti za preživljanje otrok bistveno spremenile in da ob upoštevanju zmožnosti drugega starša in potreb otrok ni več sprejemljivo, da mu je naloženo tako breme. Ko sodišče ugotovi, da so se okoliščine, pomembne za določitev preživninske obveznosti vsakega od zavezancev bistveno spremenile, znova določi preživnino v sorazmerju z (novo ugotovljenimi) zmožnostmi vsakega od zavezancev in ob upoštevanju (novo ugotovljenih) otrokovih potreb.
Glede na to, da je za odločitev v tej zadevi relevantna sprememba preživninskega stanja, je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je (le) na strani toženca dokazno breme, s kakšnim premoženjem razpolaga tožnik. Toženec ima prav, da je dokazno breme glede trditve, da tožnik premoženja (za katerega je bilo predhodno ugotovljeno, da ga ima) nima več, na strani tožnika. Na strani toženca pa je dokazno breme za trditve, da naj bi se premoženje tožnika povečalo. Toženec zato utemeljeno navaja, da bi moral tožnik dokazati, kaj se je zgodilo z njegovim premoženjem, ki je bilo predhodno ugotovljeno.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki je štelo za dokazano, da se je premoženjsko stanje tožnika bistveno poslabšalo zaradi dokazanega dolga do DURS v višini 758.767,29 EUR, zdravstvenega stanja tožnika, dokazanega postopka za izterjavo tožnikovega dolga v znesku 28.153,03 EUR in 5.000,00 EUR ter zmanjšanega mesečnega neto prihodka 930,00 EUR, ni skladna z 8. členom ZPP. Sodišče se ni opredelilo do že predhodno navedenih listin, izpovedi tožnika in prič ni ocenilo in je hkrati, kot je bilo že obrazloženo, delno dokazno breme napačno naložilo tožencu. V skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP mora biti namreč obrazložitev takšna, da z izčrpno, poglobljeno in razumno argumentacijo prepriča stranke ter sodišče druge stopnje. Prepričljivo je treba pojasniti, kateremu dokazu sodišče verjame, sodba pa mora imeti celovite razloge o odločilnih dejstvih, na katere stranka opira svoj zahtevek.
ZD člen 30, 52. ZPP člen 154, 154/2, 214, 214/2, 358. Odvetniška tarifa (2015) člen 20. ZOdvT tarifna številka 1200, 3102.
ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitev vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - vrednost nepremičnin - stanje na dan zapustnikove smrti - neodplačna pogodba - odplačen pravni posel med sorodniki - sklenitev več pogodb - pogodba o priznanju lastninske pravice - prodajna pogodba - pogodba o ustanovitvi služnosti - aleatornost - elementi tveganja - pogodbene obveznosti - prepoved obremenitve in odsvojitve - darilna pogodba - obnova nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - neprerekana dejstva - odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - priglasitev in odmera odvetniških stroškov - napačna pravna podlaga - nagrada za narok v ponovljenem postopku - nagrada za zastopanje več oseb
O morebitni delni neodplačnosti sklenjene pogodbe ni mogoče sklepati le na podlagi primerjave ugotovljene vrednosti prodane nepremičnine v času nakupa ter višine plačane kupnine, ampak je treba upoštevati še vrednost drugih obveznosti oziroma bremen, ki jih je prevzel drugi toženec in so jih pogodbene stranke imele v mislih pri določitvi kupnine (ustanovitev služnosti, prepoved odsvojitve in obremenitve, predhodno financirana obnova, obveznost plačevanja stroškov). Na prvi pogled res kaže na delno neodplačno pogodbo, vendar pa to ne zadostuje. Pri presoji pomena ugotovljene razlike je treba upoštevati tudi, da ob sklenitvi pogodbe ni bilo gotovo, koliko časa bo trajala obremenitev s služnostjo, stroški in prepovedjo obremenitve in odtujitve. Pogodba zato vsebuje tudi elemente tveganja. S potekom časa bi se lahko izkazalo, da je vrednost (vseh) toženčevih izpolnitev presegla vrednost izpolnitve zapustnika in prve toženke, lahko pa bi bilo tudi nasprotno.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 288, 299, 378, 381. ZS člen 105a.
plačilo terjatve - plačilo opravljenih storitev - sporno dejansko stanje - ocena dokazov - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - neizvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - višina terjatve - delno plačilo dolga - pavšalno izpodbijanje odločbe - zakonske zamudne obresti
Toženec ni določno prerekal višine terjatve, zato so neutemeljeni pritožbeni razlogi, s katerimi pavšalno izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje glede višine dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034477
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/2, 11, 11/1, 11/1-b, 13, 13/2. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 7, 7/1. ZPP člen 17, 52. ZOZP člen 42m, 42m/2. ZMZPP člen 4.
procesne predpostavke za tožbo - spor z mednarodnim elementom - nepristojnost sodišča - pristojnost tujega sodišča - mednarodna pristojnost - prometna nesreča, ki jo povzroči neznano motorno vozilo - prometna nesreča v tujini - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovalnica - pogodbeno zavarovanje
Obstoj pristojnosti je procesna predpostavka za obravnavo tožbe. Sodišče zato po prejemu tožbe po uradni dolžnosti in na podlagi tožbenih navedb in sodišču znanih dejstev preveri, ali in v kakšnem obsegu je pristojno za obravnavo zadeve. V konkretnem primeru je sodišče glede na zatrjevana dejstva pravilno ugotovilo, da gre za spor z mednarodnim elementom, za katerega se ne uporablja nacionalno pravo, to je ZMZPP. Pravilni so tudi argumenti za zavrnitev uporabe 52. člena ZPP. Navedeni člen namreč opredeljuje zgolj krajevno pristojnost (po prebivališču tožnika), ko so vse pravdne stranke državljani Republike Slovenije, ne pa tudi mednarodne pristojnosti, na kar se pri vložitvi tožbe na slovensko sodišče napačno sklicuje tožeča stranka. Ker sta obe pravdni stranki entiteti različnih držav članic EU, je pravilno tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da se za določitev pristojnosti sodišča uporablja Uredba Bruselj I.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga
Predlagatelj je bil v skladu z ZST-1 pozvan, naj predloži podatke o sebi in (morebitnih) družinskih članih. Gre za podatek o prebivališču, davčni številki, EMŠO, dohodkih in morebitnem drugem premoženju. Ker so to podatki o njem samem, ne drži, da jih ne bi mogel pridobiti.
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča zmotno zaključilo, da sta tožnika glede odstranitve z vrvico povezanih količkov, vej bambusa in vej žive meje uspela izkazati verjetnost terjatve v smislu 272. člena ZIZ. Niti trditve tožnikov niti dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je bilo zgoraj povzeto zatrjevano vznemirjanje takšno, da je preprečevalo ali pomembneje oteževalo izvrševanje vsebine služnostne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038683
ZD člen 26, 141. OZ člen 40, 550. ZPP člen 165, 165/3, 351, 351/1, 355. ODZ paragraf 418.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - lastninskopravni zahtevek - naknadno najdeno premoženje - dodaten sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - sodelovanje v zapuščinskem postopku - sodna praksa - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - gradnja prizidka - nova stvar - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - ničnost pogodbe o preužitku - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - ničnost in izpodbojnost - nedopusten nagib - namen oškodovanja - ugotovitev obstoja daril - neodplačno razpolaganje - izročilna pogodba - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - preuranjena tožba - pomanjkanje pravnega interesa
Praviloma je pogodba, s katero zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, lahko le izpodbojna in ne nična. Navedeno pa ne izključuje uveljavljanja ničnosti po splošnih pravilih OZ (npr. če je na odločitev pogodbenika za sklenitev pogodbe odločilno vplival nedopusten nagib - izključen ali pretežni namen oškodovati drugega zakonca).
Tožničin zahtevek na ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, ni vezan na rok. Če bo z njim uspela, bo materin delež na skupnem premoženju predstavljal novo najdeno premoženje, glede katerega bo mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju. Pri tem ni odločilno, da je tožnica sodelovala na zapuščinski obravnavi po pokojni materi, saj takrat to premoženje ni bilo obravnavano.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki kaznivega dejanja - izkoriščanje - izkoriščanje prostitucije - dejansko vprašanje - presoja dejanskega stanja - dejanje ni dokazano - oprostilna sodba
Kdaj je ob pomensko odprtem in tudi sicer v okviru določbe 175. člena KZ-1 nedefiniranem pojmu podano "izkoriščanje prostitucije", predstavlja dejansko vprašanje. Le-to se veže na podatke, dejstva in okoliščine, ki jih sodišče skladno z načelom proste presoje dokazov ugotavlja v okviru vsakega posameznega postopka in jih presoja tudi skozi prizmo konkretnih obtožbenih očitkov. Obtožba, ki jo zastopa državni tožilec, je tisti kazenskopravni okvir, ki določa izvršitvena ravnanja, ki na ravni vsakokratnega dejstvenega opisa konkretizirajo zakonski znak oziroma očitek, da je obtoženec zaradi izkoriščanja sodeloval pri prostituciji druge osebe.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenec - stroški izvedenskega dela - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 28. 5. 2019 in njegovo dopolnitvijo pokaže, da je v dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenec zgolj dodatno pojasnjeval, kar je že pred tem ugotovil. V izvirnem izvedenskem mnenju se je izvedenec opredelil do izločitve (brisanja) neaktivnih osnovnih sredstev; vrednosti del, s katerimi so se popravile napake in glede neupoštevanja popustov. Navedeno je bilo predmet dodatnih pojasnil v dopolnilnem izvedenskem mnenju. Na podlagi povedanega zato ni mogoče zaključiti, da je v dopolnilnem izvedenskem mnenju izvedenec odgovarjal na dodatna vprašanja, ki jih pred tem sodišče ni postavilo. Na podlagi pripomb pravdnih strank je šlo le za dodatna pojasnila na že odgovorjena vprašanja. Zaradi tega v skladu z zgoraj citiranimi določili izvedenec ni upravičen do plačila za dopolnitev izvedenskega mnenja.