najemna pogodba - poslovni prostor - odstop od najemne pogodbe
Glede na zgoraj povzeto ugotovljeno dejansko stanje, ki pritožbeno ni izpodbijano, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da gre v konkretni pravdi za odstop od najemne pogodbe ob izpolnjenih pogojih iz 28. člena ZPSPP. Pravilno je tudi razlogovalo, da ugovor kršitve odpovednega roka ni bistven za to pravdno zadevo, ker ne gre za odpoved najemne pogodbe, temveč za odstop od najemne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da nista pravno upoštevna ugovora nevzdrževanja poslovnih prostorov in tožnici podanega zahtevka za znižanje najemnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/3, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/1, 49/1-3, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - izvedensko mnenje - študij spisa - preučitev dokumentacije - dodatna dokumentacija - dopolnilno izvedensko mnenje - dodatno izvedensko mnenje
Mnenje je natančno in strokovno, zato je brez osnove pomislek iz odgovora na pritožbo, da izvedenec do nagrade ne bi bil upravičen. Nestrinjanje z mnenjem ni razlog za odrekanje plačila izvedencu. Dodatno izvedensko delo je bilo potrebno zaradi dodatnih vprašanj, ki sta jih stranki izpostavili po pregledu osnovnega mnenja, in ne zaradi pomanjkljivosti osnovnega izvedenskega mnenja.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je tožnikove navedbe glede sestankov zavrnilo z ugotovitvijo, da so bile delovne naloge in obveznosti vnaprej določene s tedenskimi in mesečnim razporedom, in da so bili sestanki namenjeni le krajšim informacijam, povezanim z nemotenim delovanjem vojaške misije. Vendar pa je tožnik v zvezi s sestanki zatrjeval (in izpovedal), da je s poveljnikom voda vsakodnevno opravljal sestanke, na katerih je prevzemal naloge in mu poročal o izvršenih nalogah, da mu je pomagal pri načrtovanju in usposabljanju ter da je v času odsotnosti poveljnika voda vodil sestanke s podrejenimi vojaki. Tožnik je torej zatrjeval dodatne obveznosti iz naslova opravljanja specifične funkcije na misiji, kar je tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS iz sodbe opr. št. VIII Ips 54/2019 z dne 3. 12. 2019 lahko bistveno pri presoji kršitve pravice do tedenskega počitka zaradi udeležbe na sestankih. Sodišče prve stopnje bi zato do teh navedb moralo zavzeti jasno stališče.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - vročanje vabila na zagovor - seznanitev delavcev - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, temelji na ugotovitvi, da tožniku ni bilo pravilno vročeno vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo, s čimer je tožena stranka kršila postopkovna pravila v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR‑1. Ta določba ureja obveznost delodajalca, da delavca seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor, kar se običajno stori z vročitvijo pisne obdolžitve in vabila na zagovor. Vendar zakon vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Glede na to za presojo zakonitosti ni pomembna pravilna vročitev, temveč je pomembna seznanitev delavca in dodatno – kar zakon izrecno določa – ali morda obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev in zagovor.
Glede na vse navedeno je ob pravilni uporabi materialnega prava treba zaključiti, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora oziroma glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved in tožnikovo hospitalizacijo prestavljati datuma zagovora tako, da bi mu ga omogočila še po 13. 4. 2016. Zgolj dejstvo, da se je tožena stranka odločila, da bo tožnika vabila na zagovor, glede na ugotovljene okoliščine ne vpliva na to, da mu zagovora ni bila dolžna omogočiti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je zaradi nezagotovitve zagovora tožniku nezakonita izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, tako ni materialnopravno pravilna.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - materialno procesno vodstvo - posebno premoženje zakoncev
Sodišče prve stopnje je napačno vrednotilo vrednost toženčevega posebnega premoženja le glede na vrednost ugotovljenega skupnega nepremičnega premoženja, ne pa glede na vrednost celotnega skupnega premoženja.
Ni utemeljen pritožbeni očitek o podanosti kršitve iz tretjega odstavka 286. člena ZPP. Šele v pripravljalni vlogi vloženi tik pred zadnjim narokom za glavno obravnavo in na zadnjem naroku za glavno obravnavo podane trditve toženca o skupni porabi po tožnici zatrjevanih skupnih prihrankov, že po svojem pomenu niso takšne, da njihova dopustitev ne zavlekla reševanje predmetnega spora, ki je bilo na naroku 19. 9. 2019 tudi zaključeno. Sodišče prve stopnje je v okviru materialno procesnega vodstva ne more prevzeti vloge pooblaščenca pravdnih strnak, tudi če tega stranka nima ter stranki ne more svetovati, na kakšen način naj dopolni svojo trditveno podlago, da bo v postopku uspela. Trditveno in dokazno breme je ne glede na materialno procesno vodstvo še vedno na strankah, sodišče pa z njim vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankami, sicer pa ohranja nevtralno vlogo.
Toženec je vložil v gradnjo stanovanjske hiše poleg svojega dela in dohodkov tudi gradbeni material za gradnjo in zemljišča, ki jih je pridobil že pred zunajzakonsko skupnostjo in kar predstavlja njegovo posebno premoženje. Ta vložek posebnega premoženja toženca v skupno premoženje vpliva le na velikost njegovega delaža na skupnem premoženju. Vložki posebnega premoženja posameznega zakonca v obstoječo skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, ne morejo pa vplivati na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Vlaganja pravdnih strank (izgradnja nove stanovanjske hiše) v nepremičnino toženca so imela stvarnopravne posledice, saj je glede na pravno ureditev, kot je veljala v času te gradnje, ko je veljal še Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, nastala nova stvar, v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču. To pomeni, da so toženčeva zemljišča izgubila svojo pravno naravo posebnega premoženja in se preoblikovala v skupno premoženje tožnice in toženca.
obstoj delovnega razmerja - vmesna sodba - rok za sodno varstvo - elementi delovnega razmerja - pogodbeno opravljeno delo
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja elementov delovnega razmerja zmotno kot bistveno štelo ugotovitev, da je tožena stranka tožniku za posamezne predstave zagotovila in plačala nastanitev. Zagotavljanje nastanitve gostujočim avtorjem (umetnikom) s strani naročnika ni neobičajno, pri čemer je sodišče prve stopnje v zvezi s tem spregledalo izpoved priče, da je tožena stranka stanovanje zagotavljala samo pogodbenim sodelavcem, ne pa tudi zaposlenim solistom. Na pogodbeno sodelovanje in ne na obstoj delovnega razmerja pa kaže tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku honorarja za opravljeno delo ni izplačevala mesečno, kot se plačuje plača delavcu v delovnem razmerju.
dokumentarni akreditiv - pravni interes za pritožbo - prekluzija - mednarodni tovorni list (CMR) - carinjenje blaga - odškodninska odgovornost bank - neposlovna odškodninska odgovornost - dokazno breme - vzročna zveza - soprispevek k nastanku škode - predvidljivost posledice
Zmotno je stališče pritožnika, da tožeči stranki zato, ker ni upravičena do plačila po osnovnem akreditivu zaradi opustitve predložitve dogovorjene oziroma predpisane dokumentacije, škoda ni mogla nastati, saj navedeno ni odločilno glede na dejansko podlago tožbenega zahtevka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v vlogi z dne 28. 8. 2017 podala navedbe, ki jih povzema v pritožbi, le v zvezi s preuranjenostjo zahtevka. Šele v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2017 pa je prvič zatrjevala, da naj bi tožeča stranka soprispevala k nastanku škode zato, ker je bila pri izterjavi plačila kupnine od svojega kupca povsem pasivna. Čeprav je šele iz vloge z dne 20. 9. 2017 tožena stranka izvedela, kdaj je tožeča stranka opravila prva dejanja, usmerjena v izterjavo plačila kupnine, to še ne pomeni, da zgoraj omenjenih trditev o soprispevku tožeče stranke k nastali škodi ne bi mogla podati že prej.
spori iz razmerja med starši in otroki - določitev preživnine za mladoletnega otroka - odmera preživnine - otrokova korist - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - kredit
Kredita, ki ju je nasprotni udeleženec dobil za gradnjo hiše, po sodni praksi ne moreta vplivati na znižanje njegove preživninske obveznosti. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da je gradnja hiše potrebna zaradi nujne rešitve bivalnih težav nasprotnega udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034480
OZ člen 6, 6/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
hipotekarni bančni kredit - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - dolžno ravnanje potrošnika - skrbnost - ničnost pogodbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ob danem opozorilu R. P. tožnikoma, da bosta anuiteta in glavnica kredita višji v primeru krepitve CHF v razmerju do EUR, sta tožnika kot povprečno skrbna potrošnika bila s tem opozorilom tudi seznanjena, da valutno razmerje ni fiksno in da lahko pride do spremembe (zvišanja) njunih kreditnih obveznosti. Povprečno skrben potrošnik (tako tudi tožnika) si ob danem opozorilu, upoštevajoč temeljna pravila logičnega sklepanja, ki jih mora obvladati, ter osnovne računske operacije, ki jih mora znati uporabljati, lahko brez težav sam izračuna (z zadostno natančnostjo za sprejem preudarne odločitve o sprejemu tveganja), kaj pomenita manjša ali večja sprememba tečaja CHF za višino njegovih obveznosti. Tožnika sta sprejela tveganje ob danem opozorilu, ki je bilo zadostno, zato ne moreta uspeti s trditvijo, da toženka ni opravila svoje pojasnilne dolžnosti.
fikcija vročitve odločbe - prepozna pritožba - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravilno vročanje - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Glede na sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje dolžnico v III. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na nov začetek teka roka za plačilo sodne takse (tretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1). Z vložitvijo prepozne pritožbe se ta rok ni podaljšal. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se namreč ne razteza na procesno situacijo prepozno vložene pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za taksno oprostitev ali odlog ali obročno plačilo sodne takse. Drugačna razlaga bi pripeljala do zlorabe pritožbe in absurdne situacije, ko bi lahko stranka z vložitvijo nepravočasne pritožbe povzročila ponoven tek roka za plačilo sodne takse, ki se je že iztekel.
KZ-1 člen 235, 235/2. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1. ZFPPIPP člen 291, 292, 292/2, 491, 491/1. ZR člen 7, 30. ZDDV-1 člen 81.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis dejanja - konkretne okoliščine - izvršitveno dejanje - zakonski znak kaznivega dejanja - poslovna listina - stečajni postopek - preizkus materialnega prava po uradni dolžnosti - oprostilna kazenska sodba
V kolikor se pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 zatrjuje izvršitveni način dejanja, da je storilec poslovne listine skril, mora biti takšno njegovo ravnanje, ki predstavlja odločilno dejstvo, v opisu dejanja določno opredeljeno.
pogodba o posredovanju - pravica posrednika do plačila - razmerje s posredniško pogodbo - pisen dogovor med naročnikom in posrednikom - sklenitev pogodbe
Če naročnik storitev posredovanja sprejme več kandidatov (tudi, če jih zaposli na drugo delovno mesto), se obveznost naročnika, da plača opravljene svetovalne aktivnosti, razteza do zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, ki mu ga je predlagal posrednik. Prav ima sicer pritožba, da bi takšna razlaga določila tretjega in četrtega odstavka 7. člena pogodbe (A2), po kateri bi bil naročnik dolžan posredniku tudi po izpolnitvi pogodbenega predmeta (zaposlitvi enega kandidata za eno delovno mesto) plačevati še za vsako nadaljnjo zaposlitev kateregakoli od kandidatov, ki jih je v okviru pogodbe predlagala tožeča stranka, lahko povzročila negotovost pravnega položaja naročnika, če bi to veljalo za nerazumno dolgo obdobje po prenehanju posredniške pogodbe oz. zaposlitvi enega kandidata. Vendar bi v tem primeru postal vprašljiv obstoj psihološke povezanosti med prizadevanji posrednika in zaposlitvijo kandidata (ki je nujen pogoj, da posrednik pridobi pravico do plačila), saj ta vez s potekom časa med obema dogodkoma neizogibno plahni.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 3, 3/1, 3/1-3, 4, 4/1, 4/1-3, 9, 41, 42. ZPRS člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 428, 431, 433, 433/1. ZPP člen 95, 95/1, 98, 98/2, 328.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis spremembe poslovnega naslova v register - naloge AJPES - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.
Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.
OZ člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 18, 46, 50. ZUreP-1 člen 31, 43.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - planski akt občine - hierarhija pravnih aktov - prostorski akti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Od tistega, ki se ukvarja s poslovanjem z nepremičninami, še zlasti z gradnjo nepremičnin, je nedvomno pričakovati , da morajo pri svoji poklicni dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih in po običajih, ki veljajo za to poklicno dejavnost (skrbnost dobrega strokovnjaka) (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Med pravila in običaje pa nedvomno sodi poznavanje hierarhije planskih dokumentov in zlasti poznavanje njihove vsebine. Planski dokumenti so predpisi in nepoznavanje predpisov nikogar ne opravičuje in mora nositi posledice svojih opustitev.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikovi navedbi, da mu po plačilu stroškov ter vseh (treh) preživnin ostane le znesek, ki ne zadostuje za njegovo preživljanje, vendar je pritožnik spregledal, da je prvostopenjsko sodišče prav tako ugotovilo, da bo mogel in moral poiskati še dodaten vir preživljanja, da bo lahko izpolnjeval svoje preživninske obveznosti in imel sredstva za lastno preživljanje.
Kavza prodajne pogodbe je v vzajemnih izpolnitvah, po katerih ena pogodbena stranka na drugo prenese lastninsko pravico na stvari, druga pa za to izroči dogovorjeno kupnino. V konkretnem primeru prodajna pogodba obstoja vzajemnih izpolnitev ni imela, saj je bila v času sklepanja sporne prodajne pogodbe tožnica že lastnica nepremičnine, zaradi česar toženka svoje pogodbene obveznosti ne more izvršiti, zato je navedena pogodba nična. Namen kupca pri kupoprodajni pogodbi že po naravi stvari ni v tem, da kupi lastno stvar.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034829
OZ člen 619. ZGO-1 člen 88.
javno naročanje - dodatna dela - podjemna pogodba - fiksna cena - aneks k pogodbi
Plačevanje dodatnih del je mogoče le ob upoštevanju pravil javnega naročanja, na kar je tožena stranka pravilno večkrat opozorila. Način, da izvajalec najprej ponudi najnižjo ceno in z njo uspe v postopku javnega naročanja, ker izrine druge (dražje) konkurente, potem pa samovoljno brez sklenjenega aneksa (in celo naročila naročnika) zahteva dodatno plačilo, pomeni obid pravil javnega naročanja in mu ni mogoče nuditi sodnega varstva.
Po sodni in ustavno-sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Napake lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih elementov, ki so pomembni za izračun pokojninske osnove. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko z določenimi pogoji poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačnega ugotovljenega dejanskega stanja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javni interes - grajeno javno dobro - originarna pridobitev lastninske pravice (pravice uporabe) na funkcionalnem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Navedbe druge nasprotne udeleženke v postopku na prvi stopnji so glede zatrjevanega grajenega javnega dobra in javnega interesa tudi povsem pavšalne, razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je izvedenka upoštevala in pritožbeno ni izpodbijano, ter v delu parcele 2250/96, ki ni bila predmet odločanja. Druga nasprotna udeleženka, ne samo, da je z izvedenskim mnenjem glede določitve skupnega pripadajočega zemljišča v celoti soglašala, ampak v postopku konkretno ni navajala, kateri so tisti deli sporne parcele, ki predstavljajo grajeno javno dobro ter ni podala nikakršnega drugačnega predloga glede izvzetja dodatnih površin iz te parcele. Zato gre soglašati z odgovorom na pritožbo predlagateljev, da je za status javnega dobra potrebno kaj več kot zgolj pavšalne trditve in sklicevanje na predpise, še posebej, ko slednji nimajo nobene povezave s konkretnim primerom.