• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 2
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sodba PRp 701/2022
    20.10.2022
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSL00061074
    ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 163, 163/9.
    nasilno in drzno vedenje - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška
    Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik (zadošča že, da kdo koga izziva), vendar z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

    Glede na izpovedbo oškodovanke, da sta s storilcem vpila drug na drugega, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka storilcu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim sporekla na podlagi lastne svobodne volje in odločitve in z enakimi „orožji“ vpitjem in stopanjem do njega neposredno obraz z obrazom.
  • 2.
    VSL Sodba PRp 595/2021
    29.9.2022
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSL00060620
    ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/6, 154, 154-2, 154-3.
    nasilno in drzno vedenje - kvalificirana oblika - zakonski znaki prekrška - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje
    Za subsumiranje določenega opisa pod znake prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je potrebno, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da se storilec vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in 2) da s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

    Navedeni elementi morajo biti, poleg zahteve, da je prekršek storjen proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, izpolnjeni tudi za pravno opredelitev kvalificiranega prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1.

    Nestrinjanje z oceno dokazov v sodbi o zahtevi za sodno varstvo glede na ustaljeno sodno prakso sodi v okvire nedovoljenega pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
  • 3.
    VSL Sodba PRp 575/2021
    29.9.2022
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00060618
    ZP-1 člen 66, 66/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
    pravica do poštenega obravnavanja - izostanek z naroka - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega opravičila - opravičljiv izostanek z naroka - predlaganje dokazov - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
    Sodišče prve stopnje predloženega obvestila zdravniku ni zavrnilo zgolj z navedbo, da ni podano na pravilnem obrazcu, temveč je ocenilo, da opravičilo ni ustrezno, ker iz njega sploh ni razvidno, ali storilki zdravstveno stanje res onemogoča prihod na zaslišanje.

    Storilka se je z neprihodom na narok odrekla podaji zagovora na sodišču.

    Dopolnitev postopka z izvajanjem novih dokazov bi morala pritožnica zahtevati v času postopanja okrajnega sodišča, ker je postopek ugotavljanja dejstev in dokazov končan z izdajo sodbe ter se dejstva in dokazi v hitrem postopku primarno ugotavljajo v postopku, ki ga vodi prekrškovni organ, sekundarno pa v postopku pri okrajnem sodišču.
  • 4.
    VSL Sklep II Kp 49326/2021
    29.8.2022
    JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSL00059182
    URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1-3. KZ-1 člen 300, 300/1, 300/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
    kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - nedostojno vedenje na javnem kraju - prekršek in kaznivo dejanje - postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - isti historični dogodek
    Pritožnik pravilno navaja, da je kasnejši kazenski postopek dopusten, če ne izhaja iz identičnih ali bistveno enakih dejstev kot predhodni prekrškovni postopek, vendar je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da so v opisu očitanega kaznivega dejanja okoliščine, ki se bistveno razlikujejo od okoliščin, na podlagi katerih je bil obdolžencu izdan plačilni nalog za prekršek po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se obdolžencu v tem postopku očita identično prepovedano ravnanje (žaljenje, grožnje ter ogrožanje navedenih policistov), ki ga v bistvenem tvorijo enaka dejstva.

    Nadaljnje grožnje, navedene v opisu kaznivega dejanja, ki sicer niso vključene v opis prekrška, in sicer, da jih bo našel, ko bodo v civilu in z njimi fizično obračunal, da nima pištole, da pa bi jih vse pobil, če bi jo imel in da si bo pridobil pištolo in jih vse postrelil, ne pomenijo, da gre za v bistvenem drugačna dejstva, zaradi katerih uvedeni kazenski postopek ne bi pomenil kršitve načela ne bis in idem, kot je pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče.

    Podobno velja tudi v obravnavanem primeru, kjer sicer drži, da opis kaznivega dejanja vsebuje še grožnje s pištolo, vendar so grožnje vsebovane že v opisu prekrška, zato kriminalna količina oziroma dejstva, ki so podlaga za kazenski pregon niso v bistvenem drugačna od podlage za prekrškovni postopek, zato kazenski postopek, kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, ni dopusten.

    Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je večino groženj obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga, je brezuspešno, saj pritožnik ne navede, katere od groženj naj bi obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga in pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Takšna zatrjevana okoliščina niti ne vpliva na zaključek izpodbijanega sklepa, da očitek obdolžencu temelji na enotnem, kontinuiranem dogajanju, saj tako opis kaznivega dejanja kot prekrška vsebujeta opis groženj kot bistveno enako okoliščino, in zato niti ni odločilno, kdaj je bil izdan plačilni nalog.
  • 5.
    VSC Sodba PRp 57/2022
    27.5.2022
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00057734
    ZJRM člen 6, 6/1. ZP-1 člen 211, 211/2. Sodni red (2016) člen 107, 109, 111.
    zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - posledica - vzročna zveza - ustavitev postopka
    Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki.

    Računalniški izpis dokumenta sestavljenega v elektronski obliki, ki je bil podpisan z varnim elektronskim podpisom, že sam po sebi predstavlja prepis takega dokumenta.

    S tem, ko je predmetni postopek bil opravljen kot niz narokov, ki jih je izvedla strokovna sodelavka po odredbi sodnice, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.

    Čeprav ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede ″Tvoja baba mi je rit kazala″, iz izpovedb oškodovanca izhaja, da občutka užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni mogoče pripisati tem besedam.
  • 6.
    VSC Sodba PRp 204/2021
    25.1.2022
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00053458
    ZP-1 člen 66, 66/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
    zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec
    Ker sodbe, s katero je bilo odločeno v zahtevi za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na ugotovitve sodišča prve stopnje vezano in storilec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je oškodovanka najprej udarila njega, da mu je nagonsko odletela roka in ji je udarec vrnil, da ni nasedel njeni nadaljnji provokaciji, in da ugotovitvam policistov ni mogoče slediti kot verodostojnim, saj je ena izmed prič bivši policijski inšpektor, čigar žena je najboljša prijateljica oškodovanke.
  • 7.
    VSC Sodba PRp 183/2021
    22.12.2021
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00051930
    ZJRM-1 člen 6, 6/1.
    žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
    Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
  • 8.
    VSC Sodba PRp 162/2021
    7.12.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00051941
    ZJRM-1 člen 6, 6/1, 8, 8/1.
    zahteva za sodno varstvo - nedostojno vedenje - dokazni predlog - krivda - prekoračitev obdolžilnega predloga - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga
    Plačilni nalog je posebna oblika odločbe o prekršku, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih ZP-1 določa za odločbo in sodbo o prekršku, zaradi česar je povsem razumljivo, da v plačilnem nalogu niso navedeni razlogi glede oblike krivde, s katero je storilec storil prekršek. Sodišče prve stopnje pa ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog mora ugotoviti tudi subjektivne elemente prekrška tj. ali je storilec pri izvršitvi oziroma uresničitvi objektivnih zakonskih znakov prekrška ravnal bodisi naklepno bodisi iz malomarnosti. O tem sodišče sklepa na podlagi izvedenega dokaznega postopka.
  • 9.
    VSC Sodba PRp 146/2021
    16.11.2021
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00050866
    ZP-1 člen 21, 26. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
    zahteva za sodno varstvo - nedostojno vedenje - žalitev - olajševalne okoliščine - opomin
    Edina olajševalna okoliščina, ki je izkazana v obravnavani zadevi je to, da se je dogodek zgodil v času začetka epidemije nalezljive bolezni Covid-19, ko je bila stopnja negotovosti glede razvoja epidemije in strahu pri posameznikih pred okužbo s to boleznijo velika, zaradi česar je do neke mere mogoče razumeti neprimerno vedenje storilca do drugega kupca v trgovini, ki naj ne bi upošteval priporočil za varovanje zdravja, kar je lahko bilo za storilca posebej zaskrbljujoče glede na trditve, da naj bi bil rakav bolnik, kot poudarja v pritožbi. Vendarle pa je mogoče tudi od take odrasle osebe pričakovati, da bo svoje želje oziroma pričakovanja in strahove izrazila na primeren način, in se pri izražanju nestrinjanja s pasivnostjo varnostnika v razmerju do ravnanja drugega kupca do varnostnika vedla na dostojen način in se vzdržala izrekanja žaljivih besed, ki se nanašajo na ocenjevanje osebnosti varnostnika oziroma na njegove umske sposobnosti.
  • 10.
    VSC Sklep PRp 153/2021
    15.10.2021
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00050416
    ZP-1 člen 34, 36, 36/2, 36/2-5. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
    mladoletnik - izbira vzgojnega ukrepa - nedostojno vedenje - neupoštevanje odredbe policista - obiskovanje psihološke posvetovalnice
    Iz zgoraj povzetih ugotovitev je namreč mogoče razbrati, da mladoletnik že uživa alkoholne pijače in da v kritičnih situacijah ni sposoben obvladovati svojega vedenja niti v razmerju do svojih družinskih članov, niti v razmerju do pooblaščenih uradnih oseb. Namen vzgojnih ukrepov je namreč zagotovitev vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika, ki se izvaja z nasveti, opozorili, varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti. Vzgojni ukrep, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, je po oceni pritožbenega sodišča izbran tako, da bi bil ta namen čim bolje dosežen in ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin, ki jih v skladu s 34. členom ZP-1 sodišče upošteva pri izbiri vzgojnega ukrepa.
  • 11.
    VSL Sklep PRp 269/2021
    7.10.2021
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00051324
    ZP-1 člen 65, 65/4, 114, 114/1, 118, 118/1, 155, 155/2. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
    zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - redni sodni postopek - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
    Pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo bi sodišče institut priznanja prekrška iz 118. člena ZP-1 načeloma lahko uporabilo, če bi na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 ponovilo ali dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka in bi storilca povabilo na zaslišanje ali na podajo pisnega zagovora ter bi storilec v zagovoru prekršek priznal.

    Sodišče prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo ni odločilo na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZP-1 in ni ponovilo ali dopolnilo dokaznega postopka z zaslišanjem storilca. Dejstvo, da je storilec zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, pomeni, da prekrška in odgovornosti ni priznal, zaradi česar sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za uporabo instituta priznanja prekrška po 118. členu ZP-1.
  • 12.
    VSC Sodba PRp 41/2021
    22.4.2021
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00046775
    ZP-1 člen 26, 26/6. ZJRM-1 člen 6, 6/4, 22, 22/1.
    nasilno in drzno vedenje - zahteva za sodno varstvo - zdravstveno stanje - posebne olajševalne okoliščine
    Zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine.
  • 13.
    VSC Sodba PRp 39/2021
    16.4.2021
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00046160
    ZJRM-1 člen 6, 6/1.
    mladoletni oškodovanec - prestrašenost - nasilno in drzno vedenje
    Čeprav je glede na izveden dokazni postopek izkazano, da je storilec oškodovanca, ki je bil v času dogodka star 12 let, ogovoril z besedami ″Ko boš velik, boš baraba! Ne boš fajn ded!″, kar so nedvomno nenavadne besede za komunikacijo z mladoletnim oškodovancem, te besede po oceni pritožbenega sodišča niso posebej žaljive, niti ni mogoče šteti storilčevega ravnanja, ko je mladoletnemu oškodovancu izrekel te besede, kot drznega.
  • 14.
    VSL Sodba PRp 265/2020
    7.1.2021
    JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
    VSL00042903
    URS člen 14, 22. ZP-1 člen 58, 62, 62-1, 62-3, 65, 65/4, 66, 66/3, 67, 67/1, 136, 136/1, 136/1-5, 154, 154-1, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 83, 83/2, 235, 236. ZUP člen 183. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
    zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - prekluzija - nedovoljen dokaz - odpoved pričanju - dolžnost pričanja - izjava, dana policiji - oprostitev dolžnosti pričanja
    Storilec v zahtevi za sodno varstvo ni uveljavljal le razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč je uveljavljal tudi razlog kršitve materialnega prava iz 1. alineje 62. člena ZP-1, ko je uveljavljal neobstoj zakonskih znakov prekrška in je v ta namen priložil izjavo oškodovanke, zato je sodišče prve stopnje zaradi presoje zakonskih znakov prekrška ter pravilne uporabe materialnega prava upravičeno po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1) moralo preveriti dejansko stanje tudi z zaslišanjem oškodovanke, za katero je dokazni predlog bil podan v zahtevi za sodno varstvo.

    ZP-1 instituta izločitve dokazov sicer ne pozna, vsekakor pa sodišče v postopku o prekršku sodbe ne sme opreti na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ker sicer zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, ki izjave oškodovanke, ki jo je dala policiji, preden je bila poučena o privilegiju do odpovedi pričanja, ni upoštevalo kot procesno veljaven dokaz.
  • 15.
    VSC Sodba PRp 74/2020
    8.9.2020
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00042224
    ZJRM-1 člen 2, 2-5, 7, 7/1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5.
    nedostojno vedenje - zakonski znaki prekrška - občutek ogroženosti - ustavitev postopka o prekršku
    Za obstoj prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 potrebno ugotoviti ne samo, da se kršitelj nedostojno vede na javnem kraju oz. se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1, temveč mora pri drugem nastati posledica takšnega kršiteljevega ravnanja, da je torej treba ugotoviti tudi, da je kršitelj pri drugem vzbudil vznemirjanje ali razburjanje ali se počutil ogroženega ali da je tako ravnanje škodovalo njegovemu ugledu.
  • 16.
    VSC Sodba PRp 61/2020
    28.8.2020
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00042169
    ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 136, 136/1-5.
    zakonski znaki prekrška - občutek ogroženosti - prestrašenost
    Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
  • 17.
    VSC Sklep PRp 63/2020
    28.8.2020
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00042304
    ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
    besedno izzivanje - nasprotje med razlogi - zasledovalna vožnja - občutek ogroženosti - prestrašenost
    Razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška so si nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.
  • 18.
    VSC Sklep PRp 37/2020
    5.5.2020
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI
    VSC00035655
    ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
    nedostojno vedenje - uradna oseba - javni red in mir - ukaz
    Dejstvo, da se policist zaradi teh besed po lastnih izpovedbah ni počutil razžaljenega, na izpolnjevanje zakonskih znakov prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 ne vpliva. Uporaba besed ″ne me jebat″ in ″pička″ v postopku, ki ga vodijo policisti kot uradne osebe v okviru uradnega poslovanja, nedvomno predstavlja nedostojno vedenje, ne glede na to, ali je s takimi besedami obdolženec želel žaliti policiste, ali je zgolj želel glasno izraziti nestrinjanje s sistemom.

    Obdolženec je v zagovoru sam izpovedal, da sta policista med tem, ko je šel peš proti domu, vpila, da naj pride nazaj, da ne sodeluje v postopku in da jima je na to odgovoril, da ni nobenega postopka, se obrnil in šel peš proti domu, nakar sta policista pritekla za njim, ga prijela za rokave in mu ob tem strgala uro. Glede na tak zagovor, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je obdolženec slišal in razumel ukaz policistov, a takega ukaza policistov ni upošteval, temveč je šel naprej.
  • 19.
    VSC Sklep PRp 16/2020
    14.4.2020
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00033987
    ZJZ člen 10, 14, 38, 38/1, 38/1-5. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
    javna prireditev - zagotavljanje varnosti življenja in zdravja na javnih prireditvah - varnostna služba - nadzor policije - nasprotje med razlogi - zahteva za sodno varstvo
    Zagotavljanje zadostnega števila varnostnikov in rediteljev na javnih shodih in prireditvah je obveznost, ki je ne gre podcenjevati, saj je mogoče le na tak način zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti zdravja in življenja udeležencev javne prireditve in tudi udeleženci take prireditve upravičeno računajo, da je obisk take prireditve zanje varen. Zato je nujno potrebno in pravilno, da policija izvaja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, kot ji to tudi sicer nalaga 36. člen ZJZ. Ko pa se nadzor izvaja, je treba upoštevati, da je ustrezne ukrepe dolžan zagotavljati organizator prireditve in je zato organizator tisti, ki mora izkazati, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.

    Izpovedba, da ni bilo zadostnega števila varnostnikov, ko bi jih moralo biti 20, pomeni, da jih ni bilo 20.
  • 20.
    VSC Sklep PRp 79/2019
    10.9.2019
    JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00027533
    ZJRM-1 člen 7, 7/2.
    nedostojno vedenje na javnem kraju - uradna oseba - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - tolerančni prag
    Iz zapisanega, kar smiselno izpostavlja tudi pritožba, ni jasno, ali sodišče svojo odločitev o ustavitvi postopka gradi na nedokazanosti storilcu očitanega prekrška, oziroma tako izrečene besede, za katere istočasno (točka 23) šteje, da pa so bile žaljive in tudi izrečene, ni storil očitanega prekrška kar obrazloži s pričakovanjem o večjem pragu tolerance uradnih oseb. Ker so tako zapisani razlogi nejasni in nasprotujoči, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu z 8. točko prvega odstavka člena 155 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti v tem obsegu zadevo prvemu sodišču v novo odločitev.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 2
  • >
  • >>