Tožeča stranka je na podlagi subrogacije uveljavljati nasproti tožencu kot povzročitelju škode, če je slednji odškodninsko odgovoren zavarovancu tožeče stranke.
nujna pot - dovolitev nujne poti - javna pot - služnost - sodna pristojnost
Predlagatelj ni dal pobude za razširitev javne poti, ker bi bilo to v javnem interesu, temveč ves čas postopka zatrjuje, da potrebuje le nujno pot in to izključno v svojem lastnem zasebnem interesu. Ob takšni trditveni podlagi pa seveda ne gre za razmerje, ki bi bilo javnopravnega značaja, ampak za urejanje sosedskih odnosov, ki spada v zasebno pravo in v pristojnost sodišča. Ureditev nujne poti je služnost, ustanovljena s sodno odločbo, zato je treba pri ustanavljanju nujne poti upoštevati načela, ki veljajo za služnost. Služnost se ne smejo razširjati, ampak se morajo utesnjevati, kolikor to dopušča narava in namen služnosti. Sam pravni pojem "nujna pot" pove, da se nujna pot ustanovi, kadar je to res nujno. Nepremičnine, ki že imajo potno zvezo z javno potjo, ta potna zveza pa je zadostna za redno gospodarjenje z nepremičnino in za njeno uporabo, ne morejo pridobiti še nujne poti samo zato, ker bi bila v tem primeru kot udobnejša.
odškodninska obveznost - dejanska škoda - dokazno breme
V primeru iz določbe 16. člena ZSladR gre za poseben civilni delikt, ki kot pravno relevantno škodo določa le dejansko, to je navadno premoženjsko škodo, ne pa še izgubljenega dobička.
Če zakon ne določa posebej, je šteti, da je odgovornost povzročitelja škode obravnavati po pravilih, ki veljajo za krivdno odgovornost.
Izpolnitvenega pomočnika organizatorja igre ni mogoče šteti za tretjo osebo v mislu prvega in tretjega odstgavka 65. člena ZOR. Zahtevke iz naslova neveljavnosti pogodbe zaradi grožnje ali prevare je treba uveljavljati proti organizatorju igre. Neposredno od izpolnitvenega pomočnika pa je mogoče zahtevati povrnitev škode, če prekoračil pooblastila pri sklepanju pogodbe (četrti odstavek 88. člena ZOR) ali če je ravnal nedopustno in je odškodninsko odgovoren (drugi odstavek 170. člena).
ZIZ člen 15, 44/4, 15, 44/4. ZPP člen 274/1, 274/1.
pravnomočnost
Pravnomočnost sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je zavrnjen predlog za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine, preprečuje ponovno vodenje izvršilnega postopka samo v okvirih na katere se nanaša pravnomočna odločitev sodišča.
Kolikor naslov dolžnika v izvršilnem predlogu po ustreznih aktivnostih upnika ostane neznan, je pogojeno nadaljevanje postopka s sodelovanjem upnika v smislu določil člena 82/II-4 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je mogoče le na njegov predlog.
Rok iz četrtega odstavka 53. člena SZ ni prekluziven, zato njegova zamuda ne pomeni v vsakem primeru, da najemnik izgubi pravice iz tretjega odstavka 53. člena SZ. V kolikor po prejemu opomina, za obdobje, ko ni poravnal obveznosti, s potrdilom CSD dokaže razmere, ki jih predvideva tretji odstavek 53. člena SZ, je treba šteti, da je izpolnil dolžnosti iz četrtega odstavka 53. člena SZ.
sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Pravnomočen sklep o dedovanju veže tožečo stranko, ker je sodelovala v zapuščinskem postopku in ji je bil ta sklep tudi vročen. Ker je iz sklepa bilo razvidno, kako dediči dedujejo sporno italijansko pokojnino, ko bo izplačana, bi morala najkasneje s pritožbo izpodbijati to odločitev v sklepu o dedovanju. Ker je ta rok zamudila, pa lahko uveljavlja zahtevek do te pokojnine v samostojni pravdi le ob pogojih iz 224. člena ZD.
vpis lastninske pravice - prepoved odtujitve in obremenitve
Pogodbeno dogovorjena prepoved odtujitve lahko učinkuje proti drugim osebam le, če je vpisana v zemljiški knjigi in ob nadaljnjem pogoju; da je ustanovljena med zakonci, roditelji in otroki, posvojenimi otroki in rejenci ali njihovimi zakonci (pravno pravilo iz paragrafa 364 c ODZ).
ZOR člen 173, 200, 203, 919, 173, 200, 203, 919. ZPP člen 154, 154/2, 338, 338/1-3, 154, 154/2, 338, 338/1-3.
negmotna škoda - delovna nezgoda - objektivna odgovornost - sokrivda
Premazovanje žlebov z gosto koalinsko maso, ki kaplja po tleh, kar ima za posledico mastnost in spolzkost tal, pomeni povečano nevarnost v smislu objektivne odgovornosti tožene stranke. Pri tem je tožniku očitati nezadostno previdnost, saj je dobro vedel, da so tla mastna, kot tudi, da so žlebovi oddaljeni le en meter od gorilcev, kar pa ne predstavlja povsem neznatnega deleža soodgovornosti tožnika v deležu 5 %. Glede na stopnjo njegovega zanemarjanja potrebne pozornosti in previdnosti mu je očitati 10 % delež sokrivde.
ZPIZ člen 202. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 165.
pokojninsko zavarovanje - kmet - prevzem kmetije - pokojninska doba
V pokojninsko dobo je po 165. členu ZPIZ-83 mogoče prevzemniku kmečkega gospodarstva čas poprejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega in glavnega poklica všteti le, če je v času prevzema in ob vložitvi zahteve tudi sam zavarovanec na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti.
V času trajanja poklicne rehabilitacije, izvedene na podlagi 80. in drugih členov ZPIZ, ne gre za prekinitev delovnega razmerja, ampak delavcu v tem času pravice mirujejo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da čas poklicne rehabilitacije ne pomeni prekinitve zaposlitve. Kot podlago za izračun odpravnine po 36.f členu ZDR je zato pravilno štelo poleg obdobja zaposlitve pri pravnemu predniku toženke tudi obdobje poklicne rehabilitacije. Po novem zakonu gre v takem primeru za suspenz pogodbe po 51. členu ZDR/2002.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Pogodba o zaposlitvi določa, da se delovno razmerje sklepa za določen čas do izbire ustreznega delavca, vendar največ za eno leto. To pomeni, da s tožnico ni bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas enega leta, temveč za čas do izbire drugega kandidata, največ pa za eno leto. Zato tožena stranka ni bila dolžna čakati do izteka leta dni od nastopa dela tožnice pri njej, temveč je lahko izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, potem ko je na podlagi ponovnega razpisa izbrala kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta.
ZZVZZ člen 80, 81, 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 235/1, 246, 235, 235/1, 246.
zdravstveno zavarovanje - začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Nepravilnost strokovno-medicinske presoje in postopanje osebnega zdravnika v nasprotju s pooblastili Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovancu ne more biti v škodo. Le ob takšnem izhodišču je mogoče pravilno zapolniti pravno praznino, ko s pravili niso posebej urejene pravne posledice postopanja osebnega zdravnika v nasprotju s pooblastili. Zato je v konkretnem primeru potrebno izključiti uporabo 246. člena pravil ter zadevo presoditi po 1. odst. 235. člena pravil ter tožnici ne glede na mnenje zdravniške komisije I. stopnje priznati bolniški stalež do dne, ko ga je zaključila osebna zdravnica.
Tudi pri odločanju o stroških postopka po 2. odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva, mora sodišče upoštevati določbo 1. odstavka 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Zato je potrebno pri umiku pravnega sredstva nasprotni stranki priznati le potrebne pravdne stroške. Ker odgovor na pritožbo ni vseboval navedb, dejstev oz. dokazov, ki bi prispevali k odločanju o utemeljenosti pritožbe, pritožnica ni dolžna nasprotni stranki povrniti priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.
Tožnik bi moral dokazati, da mu je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu. Če bi mu v resnici delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, bi bila odločba o tem izdana tudi tožniku. Ne gre za listino, ki bi bila po naravi stvari lahko samo pri prvotoženi stranki. Prvotožena stranka je na tožnikov predlog, naj predloži sklep o prenehanju delovnega razmerja, pojasnila, da listine nima, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo petega odstavka 227. čl. ZPP, ki določa, da sodišče po prostem preudarku presodi, kakšnega pomena je to, da stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej. Prvotožena stranka ni odklonila predložitve listin, ampak je povedala, da stečajni upravitej te listine ne najde, sodišče prve stopnje pa v njene navedbe ni podvomilo.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1.
invalidska upokojitev - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev premoženjske škode - regres za letni dopust - dodatek za rekreacijo
Delavcu, ki zahteva regres za letni dopust za čas po invalidski upokojitvi, ki je bila posledica poškodbe pri delu, delodajalec ni odškodninsko odgovoren in zato ne gre za povračilo odškodnine za gmotno škodo. Tak zahtevek tudi sicer ni utemeljen, saj se nanaša na obdobje po upokojitvi, ko upokojenec prejema dodatek za rekreacijo, ki ima podobno naravo kot regres za letni dopust in ki se po 153. členu ZPIZ uskladi za toliko, kot je za uskladitev regresa za letni dopust določeno s kolektivno pogodbo.
Namen instituta iz 31. člena ZIZ ni v čim lažjem in hitrejšem poplačilu upnika, temveč je namen predložitve seznama premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči.
Zgolj dejstvo, da upnik ne bo mogel biti poplačan z enim od predlaganih izvršilnih sredstev, še ne zadošča za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja, dokler obstaja verjetnost, da bo upnik do poplačila prišel z drugimi izvršilnimi sredstvi, ki mu jih daje na voljo ZIZ, četudi bi bila izvršba s tem sredstvi morda zamudnejša ali dražja za upnika.