nujna pot - dovolitev nujne poti - javna pot - služnost - sodna pristojnost
Predlagatelj ni dal pobude za razširitev javne poti, ker bi bilo to v javnem interesu, temveč ves čas postopka zatrjuje, da potrebuje le nujno pot in to izključno v svojem lastnem zasebnem interesu. Ob takšni trditveni podlagi pa seveda ne gre za razmerje, ki bi bilo javnopravnega značaja, ampak za urejanje sosedskih odnosov, ki spada v zasebno pravo in v pristojnost sodišča. Ureditev nujne poti je služnost, ustanovljena s sodno odločbo, zato je treba pri ustanavljanju nujne poti upoštevati načela, ki veljajo za služnost. Služnost se ne smejo razširjati, ampak se morajo utesnjevati, kolikor to dopušča narava in namen služnosti. Sam pravni pojem "nujna pot" pove, da se nujna pot ustanovi, kadar je to res nujno. Nepremičnine, ki že imajo potno zvezo z javno potjo, ta potna zveza pa je zadostna za redno gospodarjenje z nepremičnino in za njeno uporabo, ne morejo pridobiti še nujne poti samo zato, ker bi bila v tem primeru kot udobnejša.
odškodninska obveznost - dejanska škoda - dokazno breme
V primeru iz določbe 16. člena ZSladR gre za poseben civilni delikt, ki kot pravno relevantno škodo določa le dejansko, to je navadno premoženjsko škodo, ne pa še izgubljenega dobička.
Če zakon ne določa posebej, je šteti, da je odgovornost povzročitelja škode obravnavati po pravilih, ki veljajo za krivdno odgovornost.
Izpolnitvenega pomočnika organizatorja igre ni mogoče šteti za tretjo osebo v mislu prvega in tretjega odstgavka 65. člena ZOR. Zahtevke iz naslova neveljavnosti pogodbe zaradi grožnje ali prevare je treba uveljavljati proti organizatorju igre. Neposredno od izpolnitvenega pomočnika pa je mogoče zahtevati povrnitev škode, če prekoračil pooblastila pri sklepanju pogodbe (četrti odstavek 88. člena ZOR) ali če je ravnal nedopustno in je odškodninsko odgovoren (drugi odstavek 170. člena).
Tožeča stranka je na podlagi subrogacije uveljavljati nasproti tožencu kot povzročitelju škode, če je slednji odškodninsko odgovoren zavarovancu tožeče stranke.
ZIZ člen 15, 44/4, 15, 44/4. ZPP člen 274/1, 274/1.
pravnomočnost
Pravnomočnost sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je zavrnjen predlog za izdajo sklepa na podlagi verodostojne listine, preprečuje ponovno vodenje izvršilnega postopka samo v okvirih na katere se nanaša pravnomočna odločitev sodišča.
vpis lastninske pravice - prepoved odtujitve in obremenitve
Pogodbeno dogovorjena prepoved odtujitve lahko učinkuje proti drugim osebam le, če je vpisana v zemljiški knjigi in ob nadaljnjem pogoju; da je ustanovljena med zakonci, roditelji in otroki, posvojenimi otroki in rejenci ali njihovimi zakonci (pravno pravilo iz paragrafa 364 c ODZ).
Rok iz četrtega odstavka 53. člena SZ ni prekluziven, zato njegova zamuda ne pomeni v vsakem primeru, da najemnik izgubi pravice iz tretjega odstavka 53. člena SZ. V kolikor po prejemu opomina, za obdobje, ko ni poravnal obveznosti, s potrdilom CSD dokaže razmere, ki jih predvideva tretji odstavek 53. člena SZ, je treba šteti, da je izpolnil dolžnosti iz četrtega odstavka 53. člena SZ.
sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Pravnomočen sklep o dedovanju veže tožečo stranko, ker je sodelovala v zapuščinskem postopku in ji je bil ta sklep tudi vročen. Ker je iz sklepa bilo razvidno, kako dediči dedujejo sporno italijansko pokojnino, ko bo izplačana, bi morala najkasneje s pritožbo izpodbijati to odločitev v sklepu o dedovanju. Ker je ta rok zamudila, pa lahko uveljavlja zahtevek do te pokojnine v samostojni pravdi le ob pogojih iz 224. člena ZD.
ZOR člen 173, 200, 203, 919, 173, 200, 203, 919. ZPP člen 154, 154/2, 338, 338/1-3, 154, 154/2, 338, 338/1-3.
negmotna škoda - delovna nezgoda - objektivna odgovornost - sokrivda
Premazovanje žlebov z gosto koalinsko maso, ki kaplja po tleh, kar ima za posledico mastnost in spolzkost tal, pomeni povečano nevarnost v smislu objektivne odgovornosti tožene stranke. Pri tem je tožniku očitati nezadostno previdnost, saj je dobro vedel, da so tla mastna, kot tudi, da so žlebovi oddaljeni le en meter od gorilcev, kar pa ne predstavlja povsem neznatnega deleža soodgovornosti tožnika v deležu 5 %. Glede na stopnjo njegovega zanemarjanja potrebne pozornosti in previdnosti mu je očitati 10 % delež sokrivde.
Kolikor naslov dolžnika v izvršilnem predlogu po ustreznih aktivnostih upnika ostane neznan, je pogojeno nadaljevanje postopka s sodelovanjem upnika v smislu določil člena 82/II-4 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je mogoče le na njegov predlog.
ZOR člen 1089, 1089. ZDR člen 22, 89, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - uporaba določb ZOR
Pri razlagi instituta disciplinske odgovornosti po določbah ZTPDR in ZDR, pa tudi po novem ZDR, ni mogoče enostavno prenašati določb ZOR upoštevajoč podrejeni in odvisni položaj delavca do delodajalca. To nasprotuje osnovnemu namenu delovnega prava in pravni naravi zavezujoičh (kogentnih norm), kar nedvomno velja za določbe o disciplinski odgovornosti.
V skladu s 13. točko prvega odstavka 100. člena ZDR delavcu, ki mu je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, le-to preneha z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu. Sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice ni postal dokončen, saj ga je tožena stranka sama spremenila in tožnici izrekla disciplinski ukrep javnega opomina. Zato tožnica ni upravičena do izplačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki jo je vtoževala na podlagi 29. člena KP za dejavnosti trgovine.
V primeru spora zaradi prerekanja terjatev dedič upnika, ki je terjatev prerekal, ne vstopi avtomatično po zakonu v položaj pravnega prednika, če temu nasprotuje. To pomeni, da dediča po pokojnem tožencu A.F. terjatve tožnika več ne prerekata in nista stranki v tem postopku, zato je bilo potrebno postopek zoper njiju končati, toliko bolj ker je medtem že postal pravnomočen ugodilni del sodbe prvostopenjskega sodišča Pd x/y, s katerim je bil ugotovljen obstoj terjatve tožnika zoper ostale upnike, ki so to terjatev prerekali. Zaradi izpodbijanega sklepa tožnik ne more imeti težav pri poplačilu na podlagi pravnomočnega dela sodbe Pd x/y, saj dediča pokojnega A.F. tožnikove terjatve ne bosta mogla več izpodbijati. To je v stečajnem postopku lahko storil le pokojni upnik.
Izpodbijani sklep ni procesna ovira za tožnikovo poplačilo iz stečajne mase na podlagi pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča Pd x/y.
ZPIZ člen 202. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 165.
pokojninsko zavarovanje - kmet - prevzem kmetije - pokojninska doba
V pokojninsko dobo je po 165. členu ZPIZ-83 mogoče prevzemniku kmečkega gospodarstva čas poprejšnjega opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega in glavnega poklica všteti le, če je v času prevzema in ob vložitvi zahteve tudi sam zavarovanec na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti.
V času trajanja poklicne rehabilitacije, izvedene na podlagi 80. in drugih členov ZPIZ, ne gre za prekinitev delovnega razmerja, ampak delavcu v tem času pravice mirujejo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da čas poklicne rehabilitacije ne pomeni prekinitve zaposlitve. Kot podlago za izračun odpravnine po 36.f členu ZDR je zato pravilno štelo poleg obdobja zaposlitve pri pravnemu predniku toženke tudi obdobje poklicne rehabilitacije. Po novem zakonu gre v takem primeru za suspenz pogodbe po 51. členu ZDR/2002.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Pogodba o zaposlitvi določa, da se delovno razmerje sklepa za določen čas do izbire ustreznega delavca, vendar največ za eno leto. To pomeni, da s tožnico ni bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas enega leta, temveč za čas do izbire drugega kandidata, največ pa za eno leto. Zato tožena stranka ni bila dolžna čakati do izteka leta dni od nastopa dela tožnice pri njej, temveč je lahko izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, potem ko je na podlagi ponovnega razpisa izbrala kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta.
ZZVZZ člen 80, 81, 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 235/1, 246, 235, 235/1, 246.
zdravstveno zavarovanje - začasna zadržanost z dela zaradi bolezni
Nepravilnost strokovno-medicinske presoje in postopanje osebnega zdravnika v nasprotju s pooblastili Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovancu ne more biti v škodo. Le ob takšnem izhodišču je mogoče pravilno zapolniti pravno praznino, ko s pravili niso posebej urejene pravne posledice postopanja osebnega zdravnika v nasprotju s pooblastili. Zato je v konkretnem primeru potrebno izključiti uporabo 246. člena pravil ter zadevo presoditi po 1. odst. 235. člena pravil ter tožnici ne glede na mnenje zdravniške komisije I. stopnje priznati bolniški stalež do dne, ko ga je zaključila osebna zdravnica.
1. Ker je bil disciplinski postopek v zvezi s kršitvami, zaradi katerih je bil tožnik v suspenzu, ustavljen, oz. je bil tožnik za te kršitve oproščen, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na polagi 98. člena ZDR upravičen do razlike do polnega zneska plače. Na podlagi 50. člena ZDDO, ki določa, kdaj je mogoče delavca odstraniti z dela, ni mogoče zaključiti, da citirani člen uzakonja izjemo od 98. člena ZDR in zato tožniku ne pripada razlika v plači za čas suspenza, ker je bil spoznan za odgovornega za druge disciplinske kršitve, čeprav je bil za kršitve, zaradi katerih je bil odstranjen z dela, oproščen, oz. je bil postopek zanje ustavljen.
2. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo metodologije izračuna posameznih zneskov plače, niti ta ni razviden iz pripravljalne vloge tožnika, na katero se sodišče v obrazložitvi sodbe sklicuje. Ker posameznih prisojenih zneskov ni mogoče preizkusiti, je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.