• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cpg 591/2001
    29.1.2003
    civilno procesno pravo
    VSL04485
    ZPP člen 180, 180/3, 180, 180/3.
    tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka
    Sodišče po določilu 3. odstavka 180. člena ZPP sicer ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo navede tožnik. Vendar pa mora tožnik zatrjevati (in dokazati) vsa dejstva, na podlagi katerih je določeno zatrjevano dejansko stanje mogoče subsumirati pod določeno materialnopravno pravilo, drugače kot ga je tožnik.

     
  • 22.
    VSC sodba Kp 389/2002
    28.1.2003
    kazensko materialno pravo
    VSC00886
    KZ člen 51, 51/3, 325, 325/2, 51, 51/3, 325, 325/2.
    odmera kazni - olajševalne okoliščine
    Čeprav je obtoženka v zagovoru in z dokazi poskušala prevaliti odgovornost za smrtno prometno nesrečo na voznika prehitevanega avtomobila, ki ga je prehitevala z veliko hitrostjo in v nepreglednem ovinku, je glede na njeno starost, nekaznovanost, soprispevek voznika prehitevanega avtomobila, ki je med prehitevanjem pospeševal in glede na veliko časovno odmaknjenost kaznivega dejanja pogojna obsodba namesto kazni zapora primerna sankcija.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 844/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02185
    ZDR člen 46.
    delovno razmerje
    Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure dnevno - t.i. part time zaposlitev). Na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1999 je bilo opredeljeno delovno razmerje krajše od polnega in sicer 25 ur na teden. Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če sta zanjo zainteresirana tako delavec kot delodajalec. Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tožnica ne more uveljavljati v sodnem sporu več pravic, kot jih ima določenih v pogodbi.

     
  • 24.
    VDS sodba Psp 318/2000
    24.1.2003
    socialno varstvo
    VDS02534
    ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 277, 279, 279/1, 279/3. ZPIZ člen 3, 181, 3, 181.
    invalidsko in pokojninsko zavarovanje - zakonite zamudne obresti
    Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (3. odst. 279. čl.). ZOR je v tem obsegu določil izjemo od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih terjatev, ki je v 1. odst. 279. čl. izrecno predpisana.

     
  • 25.
    VDS sklep Pdp 860/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01916
    ZOR člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZPP člen 315, 315.
    vmesna sodba - ugovor zastaranja
    Sodišče z vmesno sodbo odloči o podlagi tožbenega zahtevka. Zato ni mogoče z vmesno sodbo ugotoviti, da pravica tožnikov od tožene stranke zahtevati razliko v plači ni prenehala in s tako vmesno sodbo odločiti le o ugovoru zastaranja.

     
  • 26.
    VDSS sodba Pdp 1839/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VDS02271
    ZJSRS-C člen 19. ZPPSL člen 160, 160/2.
    prenehanje delovnega razmerja - začetek stečajnega postopka - insolventnost delodajalca - odpravnina - stroški stečajnega postopka
    Pravica do odpravnine delavcu, ki mu delovno razmerje preneha zaradi začetka stečaja, nastane šele z dnem uvedbe stečajnega postopka (stečajni postopek se je pričel po uveljavitvi ZJSRS-C), kar pomeni, da so izdatki iz naslova odpravnin stroški stečajnega postopka, saj gre za izdatek, ki je nastal zaradi stečajnega postopka. Takšnih terjatev v stečajnem postopku sploh ni potrebno posebej prijavljati in jih stečajni upravitelj mora izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase.
  • 27.
    VDS sklep Pdp 354/2002
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02169
    ZTPDR člen 72, 72/2, 80, 80/2. ZIZ člen 17.
    pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - poslovna odškodninska odgovornost - pravna narava sklepa o ugotovitvi škode - aktivna legitimacija
    Neizpolnjevanje oz. kršitev pogodbenih obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, izobraževanju oz. izpopolnjevanju, v kateri je dogovorjeno tudi sankcioniranje nespoštovanja njihovih določb s strani ene pogodbene stranke, je potrebno šteti za škodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. V tem primeru gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost kršitelja določb pogodbe proti drugi pogodbeni stranki.

    V skladu z 72. čl. ZTPDR je dolžnost delodajalca, da ugotovi škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja. Če delavec s sklepom ugotovljene škode ne povrne, se sproži postopek pred delovnim sodiščem. Ker v takšnem sklepu tako ni odločeno o delavčevi pravici, obveznosti in odgovornosti v smislu 2. odst. 23. čl. in 2. odst. 80. čl. ZTPDR, delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa.
  • 28.
    VDSS sklep Pdp 1450/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02349
    ZDR (1990) člen 36a, 36d, 36d/1, 36d/3.
    prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - invalid - ukrepi za zmanjšanje škodljivih posledic
    Omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja po 36a. členu ZDR je odvisna od možnosti delodajalca, kar pomeni, da morajo pri delodajalcu obstajati objektivne okoliščine za uresničitev pravic delavcev, kot jih zagotavlja citirana določba. Delodajalec mora ukrepe za ohranitev zaposlitev uporabiti v fazi ugotavljanja trajno presežnih delavcev in morajo biti vključeni tudi v sam program. Ni pa možno teh ukrepov uporabljati po končanem postopku ugotavljanja trajnih presežkov. Delodajalec rešuje delovnopravni status delavca - invalida v programu razreševanja presežnih delavcev ob upoštevanju določb 1. in 3. odst. 36d. člena ZDR in ne z uporabo določbe 36a. člena ZDR.
  • 29.
    VDSS sodba Psp 303/2000
    24.1.2003
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS02535
    Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164. ZPIZ člen 202.
    pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - zdravstveno zavarovanje - kmet - starostno zavarovanje kmetov
    Zakonski pogoj za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti po 164. čl. ZPIZ/83 (na uporabo katerega napotuje 202. člen ZPIZ/92) je, da so bili prispevki za obdobje, za katerega se zahteva vštevanje v zavarovalno dobo, plačani. Za prijavo in odjavo kmetov za starostno zavarovanje kmetov v vtoževanem obdobju je bila pristojna prijavno-odjavna služba pri zdravstveni skupnosti, spremembo zavarovanja pa je moral javiti zavezanec. Ker je bila tožnica evidentirana kot družinski član, in niti ko je postala lastnica kmetije ni javila pristojnemu organu spremembe v zavarovanju oz. nosilcu zavarovanja, le-ta ni izdal odmerne odločbe za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov.
  • 30.
    VDS sklep Psp 318/2002
    24.1.2003
    socialno varstvo
    VDS02156
    ZPP člen 105, 108, 108/4, 339, 339/1, 105, 108, 108/4, 339, 339/1. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
    pomanjkljiv naslov tožene stranke - nepopolna vloga
    Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.

     
  • 31.
    VDS sklep Pdp 196/2003
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01814
    ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
    začasna odredba - začasna odredba - pogoj
    Po 19. členu ZDSS lahko sodišče izda po uradni dolžnosti začasno odredbo z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje delodajalca ali pa odvrne nenadomestljiva škoda. V primeru, če stranka predlaga izdajo začasne odredbe, pa mora sodišče po 2. odst. citirane določbe o predlogu odločiti brez odlašanja, najkasneje v treh dneh. Za izdajanje začasnih odredb v individualnih delovnih sporih na predlog strank se smiselno uporabljajo določbe ZIZ, zato je v primeru, ko sodišče odloča o začasni odredbi na podlagi predloga, potrebno izhajati iz opredelitve pogojev v 272. členu ZIZ, ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1329/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01898
    ZOR člen 103, 111, 208, 103, 111, 208. ZDR člen 36, 36f.
    prevzem delavca - plača - regres za letni dopust - odpravnina trajno presežnega delavca
    Ker je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR.

     
  • 33.
    VDS sodba in sklep Pdp 1261/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01917
    ZTPDR člen 80, 80/2. ZEPD člen 11.
    plača - dokazno breme - regres za letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - procesna predpostavka za tožbo
    1. Neupoštevanje pravila o dokaznem bremenu, ki izhaja iz materialnih predpisov, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.

    2. Ker je v skladu z 11. čl. Zakona o evidencah na področju dela delodajalec dolžan voditi in hraniti evidenco o plačah, trajno hrambo knjigovodskih listin pa določajo tudi Slovenski računovodski standardi, je dokazno breme, da so bile delavcu plače dejansko izplačane in v kakšni višini, na delodajalcu, ki pa lahko ta dejstva dokazuje tudi z drugimi dokazi.

     
  • 34.
    VDS sklep Pdp 1708/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02436
    ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
    stroški postopka - povrnitev stroškov
    Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.

     
  • 35.
    VSK sklep I Cpg 99/2002
    23.1.2003
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00781
    ZOR člen 336.
    pobot - materialnopravni pobot
    Ker je tožena stranka podala pobotno izjavo v dopisu, bi lahko šlo le za materialnopravni pobot. Tudi za tak pobot pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR, poleg ostalih torej tudi zapadlost terjatev, ki si stopita nasproti. Tožena stranka pa v dopisu ni konkretno navedla nasprotne terjatve, s katero naj bi bil pobot opravljen, temveč je šlo po vsebini za pogojno pobotanje. Pobotanje, ki je zvezano s pogojem ali pa vezano na rok, pa ni dopustno.
  • 36.
    VSL sklep I Cpg 1248/2002
    23.1.2003
    zavarovanje terjatev - pravo vrednostnih papirjev
    VSL04462
    ZM člen 16, 16. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nedenarna terjatev - menica
    Upnik v tem postopku uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve na vrnitev menice. Taka terjatev bi bila utemeljena, če bi upnik dokazal, da dolžnik nima (več) podlage za zadrževanje ali izpolnitev ter vnovčenje menice, da je torej odpadla podlaga (kavza) za izdajo menice.

    Do remitenta lahko menični zavezanec uveljavlja vse ugovore, tudi iz temeljnega razmerja, na podlagi katerega je bila menica izdana.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cpg 1134/2002
    23.1.2003
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL03733
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 154, 165, 437, 154, 165, 437.
    pravni interes - obrazložitev ugovora - napotitev na pravdo - stroški ugovornega postopka - stroški
    Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov, za dolžnika ni neugodna, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne.

    Izvršilno sodišče je ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne.

     
  • 38.
    VDS sodba Pdp 1810/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02328
    ZTPDR člen 49.
    plača
    Ni zakonito, da se plače izplačajo z zakasnitvijo in s pogojem (vezane na izterjavo nekega dolga toženi stranki). Od delavčevega procesnega razpolaganja je odvisno, ali bo zahteval izplačilo zapadle plače in zato vložil tožbo. Tej procesni pravici se lahko odpove. Ne more pa se odpovedati materialnemu razpolaganju, to je pravici do izplačila osebnega dohodka.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cpg 92/2002
    23.1.2003
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00782
    ZOR člen 280, 281.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po določilih ZOR mora biti izpolnjen pogoj, da je bilo to dejanje storjeno v škodo upnika. Nadaljnji pogoj pa je, da je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom ali če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno pravno dejanje, to znano ali moglo biti znano.
  • 40.
    VDS sklep Pdp 1551/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02272
    ZPP člen 215, 224, 215, 224.
    dokazovanje
    Zgolj pravnomočni sklep Računskega sodišča ne zadostuje kot dokaz, da je toženec plačila iz različnih naslovov kot izhajajo iz sklepa Računskega sodišča, prejel nezakonito. Čeprav je sklep Računskega sodišča RS pravnomočen, zavezuje le tožečo stranko, saj tožena stranka v postopku nadzora ugotavljanja nezakonitih izplačil pri pravni prednici tožeče stranke ni bila udeležena. Zato tožeča stranka nezakonitosti izplačil tožencu ne more dokazovati le posredno s sklepom Računskega sodišča, temveč bi morala predložiti konkretne listine, iz katerih bi bilo razvidno, iz katerih naslovov je bilo tožencu kaj izplačano. Šele tako bi sodišče lahko ugotovilo, ali so bili sklepi pravne prednice tožeče stranke, ki so bili podlaga za sporna izplačila, nezakoniti.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>