Tudi pri izdaji zamudne sodbe se presoja pomen neskladja med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi. Ovira za izdajo zamudne sodbe je samo tako neskladje, ki vzbuja dvom v utemeljenost tožbenega zahtevka.
KZ člen 51, 51/3, 325, 325/2, 51, 51/3, 325, 325/2.
odmera kazni - olajševalne okoliščine
Čeprav je obtoženka v zagovoru in z dokazi poskušala prevaliti odgovornost za smrtno prometno nesrečo na voznika prehitevanega avtomobila, ki ga je prehitevala z veliko hitrostjo in v nepreglednem ovinku, je glede na njeno starost, nekaznovanost, soprispevek voznika prehitevanega avtomobila, ki je med prehitevanjem pospeševal in glede na veliko časovno odmaknjenost kaznivega dejanja pogojna obsodba namesto kazni zapora primerna sankcija.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - začasna odredba - pogoj
Po 19. členu ZDSS lahko sodišče izda po uradni dolžnosti začasno odredbo z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje delodajalca ali pa odvrne nenadomestljiva škoda. V primeru, če stranka predlaga izdajo začasne odredbe, pa mora sodišče po 2. odst. citirane določbe o predlogu odločiti brez odlašanja, najkasneje v treh dneh. Za izdajanje začasnih odredb v individualnih delovnih sporih na predlog strank se smiselno uporabljajo določbe ZIZ, zato je v primeru, ko sodišče odloča o začasni odredbi na podlagi predloga, potrebno izhajati iz opredelitve pogojev v 272. členu ZIZ, ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure dnevno - t.i. part time zaposlitev). Na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1999 je bilo opredeljeno delovno razmerje krajše od polnega in sicer 25 ur na teden. Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če sta zanjo zainteresirana tako delavec kot delodajalec. Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tožnica ne more uveljavljati v sodnem sporu več pravic, kot jih ima določenih v pogodbi.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 339, 339/1, 105, 108, 108/4, 339, 339/1. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
pomanjkljiv naslov tožene stranke - nepopolna vloga
Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.
Pravica do odpravnine delavcu, ki mu delovno razmerje preneha zaradi začetka stečaja, nastane šele z dnem uvedbe stečajnega postopka (stečajni postopek se je pričel po uveljavitvi ZJSRS-C), kar pomeni, da so izdatki iz naslova odpravnin stroški stečajnega postopka, saj gre za izdatek, ki je nastal zaradi stečajnega postopka. Takšnih terjatev v stečajnem postopku sploh ni potrebno posebej prijavljati in jih stečajni upravitelj mora izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase.
pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - poslovna odškodninska odgovornost - pravna narava sklepa o ugotovitvi škode - aktivna legitimacija
Neizpolnjevanje oz. kršitev pogodbenih obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, izobraževanju oz. izpopolnjevanju, v kateri je dogovorjeno tudi sankcioniranje nespoštovanja njihovih določb s strani ene pogodbene stranke, je potrebno šteti za škodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. V tem primeru gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost kršitelja določb pogodbe proti drugi pogodbeni stranki.
V skladu z 72. čl. ZTPDR je dolžnost delodajalca, da ugotovi škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja. Če delavec s sklepom ugotovljene škode ne povrne, se sproži postopek pred delovnim sodiščem. Ker v takšnem sklepu tako ni odločeno o delavčevi pravici, obveznosti in odgovornosti v smislu 2. odst. 23. čl. in 2. odst. 80. čl. ZTPDR, delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa.
ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 277, 279, 279/1, 279/3. ZPIZ člen 3, 181, 3, 181.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - zakonite zamudne obresti
Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (3. odst. 279. čl.). ZOR je v tem obsegu določil izjemo od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih terjatev, ki je v 1. odst. 279. čl. izrecno predpisana.
Omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja po 36a. členu ZDR je odvisna od možnosti delodajalca, kar pomeni, da morajo pri delodajalcu obstajati objektivne okoliščine za uresničitev pravic delavcev, kot jih zagotavlja citirana določba. Delodajalec mora ukrepe za ohranitev zaposlitev uporabiti v fazi ugotavljanja trajno presežnih delavcev in morajo biti vključeni tudi v sam program. Ni pa možno teh ukrepov uporabljati po končanem postopku ugotavljanja trajnih presežkov. Delodajalec rešuje delovnopravni status delavca - invalida v programu razreševanja presežnih delavcev ob upoštevanju določb 1. in 3. odst. 36d. člena ZDR in ne z uporabo določbe 36a. člena ZDR.
Zakonski pogoj za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti po 164. čl. ZPIZ/83 (na uporabo katerega napotuje 202. člen ZPIZ/92) je, da so bili prispevki za obdobje, za katerega se zahteva vštevanje v zavarovalno dobo, plačani. Za prijavo in odjavo kmetov za starostno zavarovanje kmetov v vtoževanem obdobju je bila pristojna prijavno-odjavna služba pri zdravstveni skupnosti, spremembo zavarovanja pa je moral javiti zavezanec. Ker je bila tožnica evidentirana kot družinski član, in niti ko je postala lastnica kmetije ni javila pristojnemu organu spremembe v zavarovanju oz. nosilcu zavarovanja, le-ta ni izdal odmerne odločbe za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov.
ZOR člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZPP člen 315, 315.
vmesna sodba - ugovor zastaranja
Sodišče z vmesno sodbo odloči o podlagi tožbenega zahtevka. Zato ni mogoče z vmesno sodbo ugotoviti, da pravica tožnikov od tožene stranke zahtevati razliko v plači ni prenehala in s tako vmesno sodbo odločiti le o ugovoru zastaranja.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po določilih ZOR mora biti izpolnjen pogoj, da je bilo to dejanje storjeno v škodo upnika. Nadaljnji pogoj pa je, da je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom ali če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno pravno dejanje, to znano ali moglo biti znano.
Ker je tožena stranka podala pobotno izjavo v dopisu, bi lahko šlo le za materialnopravni pobot. Tudi za tak pobot pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR, poleg ostalih torej tudi zapadlost terjatev, ki si stopita nasproti. Tožena stranka pa v dopisu ni konkretno navedla nasprotne terjatve, s katero naj bi bil pobot opravljen, temveč je šlo po vsebini za pogojno pobotanje. Pobotanje, ki je zvezano s pogojem ali pa vezano na rok, pa ni dopustno.
ZZVO člen 9, 9/1, 9/1-1, 9, 9/1, 9/1-1. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 15, 15, 15.
prevzem delavca - pogoj
Prevzem delavcev k drugemu delodajalcu je nezakonit, če zanj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker tožniki niso izpolnjevali pogoja opravljenega preizkusa znanja po zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organziranju službe varovanja ter skladno s sistemizacijo delovnih mest novega delodajalca aktivnega znanja slovenskega jezika, bi bil prevzem nezakonit, kljub temu, da so bili izpolnjeni ostali pogoji po ZZVO in SKPGd.
Ker je tožnica uveljavljala denarne zahtevke in ni šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja, uporaba 2. odst. 22. člena ZDSS ne pride v poštev. Z denarnim zahtevkom pa je tožnica v celoti propadla, zato ne pride v poštev niti 1. odst. 22. člena ZDSS in je potrebno pri odmeri stroškov postopka uporabiti določbe ZPP, kot jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
glavna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo kljub temu, da je tožnik svojo odsotnost z obravnave opravičil in prosil za preložitev na kasnejši rok in naj bi mu po njegovih navedbah prošnja bila upoštevana. Prav tako mu ni bil zagotovljen rok za pripravo na glavno obravnavo, kot ga določa 280. člen ZPP. Z navedenimi dejanji je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 134, 134. ZOR člen 28, 28/1, 89, 89/1, 28, 28/1, 89, 89/1. ZPP člen 133, 133.
pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - pooblastilo - konkludentna dejanja - vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.
ZPP člen 141, 141/3, 209, 209/4, 141, 141/3, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Iz vročilnice je razvidno, da je šlo pri vročanju vabila tožniku za nadomestno vročitev po pošti, vendar ni izkazano, ali je bila ta nadomestna vročitev opravljena na zakonit način (3. odst. 141. člena ZPP). Ker ni dokazano, da je bil tožnik na narok za glavno obravnavo v redu povabljen, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vabilo tožniku za omenjeni narok izkazano ter da so v obravnavanem postopku ponovno že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odst. 209. člena ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka nezakonita.
Ker je tožeča stranka svoje blago hranila v prostorih toženca, ne drži ugotovitev, da med njima ni bilo nobenega obligacijskega razmerja. Med njima je bila namreč očitno sklenjena (vsaj) shranjevalna pogodba glede spornega blaga. Ena od obveznosti shranjevalca po tej pogodbi pa je tudi vrnitev stvari z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje. Če toženec blaga ne bi mogel ali hotel vrniti pa ima tožeča stranka na voljo odškodninski zahtevek, pri čemer bi morala za njegovo utemeljitev izkazati vse potrebne elemente odškodninske odgovornosti.