• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba I Cp 132/2003
    29.1.2003
    civilno procesno pravo
    VSL47369
    ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba
    Tudi pri izdaji zamudne sodbe se presoja pomen neskladja med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi. Ovira za izdajo zamudne sodbe je samo tako neskladje, ki vzbuja dvom v utemeljenost tožbenega zahtevka.

     
  • 22.
    VSC sodba Kp 389/2002
    28.1.2003
    kazensko materialno pravo
    VSC00886
    KZ člen 51, 51/3, 325, 325/2, 51, 51/3, 325, 325/2.
    odmera kazni - olajševalne okoliščine
    Čeprav je obtoženka v zagovoru in z dokazi poskušala prevaliti odgovornost za smrtno prometno nesrečo na voznika prehitevanega avtomobila, ki ga je prehitevala z veliko hitrostjo in v nepreglednem ovinku, je glede na njeno starost, nekaznovanost, soprispevek voznika prehitevanega avtomobila, ki je med prehitevanjem pospeševal in glede na veliko časovno odmaknjenost kaznivega dejanja pogojna obsodba namesto kazni zapora primerna sankcija.

     
  • 23.
    VDS sklep Pdp 354/2002
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02169
    ZTPDR člen 72, 72/2, 80, 80/2. ZIZ člen 17.
    pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - poslovna odškodninska odgovornost - pravna narava sklepa o ugotovitvi škode - aktivna legitimacija
    Neizpolnjevanje oz. kršitev pogodbenih obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, izobraževanju oz. izpopolnjevanju, v kateri je dogovorjeno tudi sankcioniranje nespoštovanja njihovih določb s strani ene pogodbene stranke, je potrebno šteti za škodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. V tem primeru gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost kršitelja določb pogodbe proti drugi pogodbeni stranki.

    V skladu z 72. čl. ZTPDR je dolžnost delodajalca, da ugotovi škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja. Če delavec s sklepom ugotovljene škode ne povrne, se sproži postopek pred delovnim sodiščem. Ker v takšnem sklepu tako ni odločeno o delavčevi pravici, obveznosti in odgovornosti v smislu 2. odst. 23. čl. in 2. odst. 80. čl. ZTPDR, delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa.
  • 24.
    VDS sodba Pdp 844/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02185
    ZDR člen 46.
    delovno razmerje
    Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure dnevno - t.i. part time zaposlitev). Na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1999 je bilo opredeljeno delovno razmerje krajše od polnega in sicer 25 ur na teden. Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če sta zanjo zainteresirana tako delavec kot delodajalec. Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tožnica ne more uveljavljati v sodnem sporu več pravic, kot jih ima določenih v pogodbi.

     
  • 25.
    VDS sodba Psp 318/2000
    24.1.2003
    socialno varstvo
    VDS02534
    ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 277, 279, 279/1, 279/3. ZPIZ člen 3, 181, 3, 181.
    invalidsko in pokojninsko zavarovanje - zakonite zamudne obresti
    Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (3. odst. 279. čl.). ZOR je v tem obsegu določil izjemo od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih terjatev, ki je v 1. odst. 279. čl. izrecno predpisana.

     
  • 26.
    VDSS sklep Pdp 1450/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02349
    ZDR (1990) člen 36a, 36d, 36d/1, 36d/3.
    prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - invalid - ukrepi za zmanjšanje škodljivih posledic
    Omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja po 36a. členu ZDR je odvisna od možnosti delodajalca, kar pomeni, da morajo pri delodajalcu obstajati objektivne okoliščine za uresničitev pravic delavcev, kot jih zagotavlja citirana določba. Delodajalec mora ukrepe za ohranitev zaposlitev uporabiti v fazi ugotavljanja trajno presežnih delavcev in morajo biti vključeni tudi v sam program. Ni pa možno teh ukrepov uporabljati po končanem postopku ugotavljanja trajnih presežkov. Delodajalec rešuje delovnopravni status delavca - invalida v programu razreševanja presežnih delavcev ob upoštevanju določb 1. in 3. odst. 36d. člena ZDR in ne z uporabo določbe 36a. člena ZDR.
  • 27.
    VDSS sodba Pdp 1839/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VDS02271
    ZJSRS-C člen 19. ZPPSL člen 160, 160/2.
    prenehanje delovnega razmerja - začetek stečajnega postopka - insolventnost delodajalca - odpravnina - stroški stečajnega postopka
    Pravica do odpravnine delavcu, ki mu delovno razmerje preneha zaradi začetka stečaja, nastane šele z dnem uvedbe stečajnega postopka (stečajni postopek se je pričel po uveljavitvi ZJSRS-C), kar pomeni, da so izdatki iz naslova odpravnin stroški stečajnega postopka, saj gre za izdatek, ki je nastal zaradi stečajnega postopka. Takšnih terjatev v stečajnem postopku sploh ni potrebno posebej prijavljati in jih stečajni upravitelj mora izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase.
  • 28.
    VDS sklep Psp 318/2002
    24.1.2003
    socialno varstvo
    VDS02156
    ZPP člen 105, 108, 108/4, 339, 339/1, 105, 108, 108/4, 339, 339/1. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
    pomanjkljiv naslov tožene stranke - nepopolna vloga
    Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.

     
  • 29.
    VDS sklep Pdp 860/2001
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01916
    ZOR člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZPP člen 315, 315.
    vmesna sodba - ugovor zastaranja
    Sodišče z vmesno sodbo odloči o podlagi tožbenega zahtevka. Zato ni mogoče z vmesno sodbo ugotoviti, da pravica tožnikov od tožene stranke zahtevati razliko v plači ni prenehala in s tako vmesno sodbo odločiti le o ugovoru zastaranja.

     
  • 30.
    VDSS sodba Psp 303/2000
    24.1.2003
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS02535
    Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164. ZPIZ člen 202.
    pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - zdravstveno zavarovanje - kmet - starostno zavarovanje kmetov
    Zakonski pogoj za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti po 164. čl. ZPIZ/83 (na uporabo katerega napotuje 202. člen ZPIZ/92) je, da so bili prispevki za obdobje, za katerega se zahteva vštevanje v zavarovalno dobo, plačani. Za prijavo in odjavo kmetov za starostno zavarovanje kmetov v vtoževanem obdobju je bila pristojna prijavno-odjavna služba pri zdravstveni skupnosti, spremembo zavarovanja pa je moral javiti zavezanec. Ker je bila tožnica evidentirana kot družinski član, in niti ko je postala lastnica kmetije ni javila pristojnemu organu spremembe v zavarovanju oz. nosilcu zavarovanja, le-ta ni izdal odmerne odločbe za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov.
  • 31.
    VDS sklep Pdp 196/2003
    24.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01814
    ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
    začasna odredba - začasna odredba - pogoj
    Po 19. členu ZDSS lahko sodišče izda po uradni dolžnosti začasno odredbo z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje delodajalca ali pa odvrne nenadomestljiva škoda. V primeru, če stranka predlaga izdajo začasne odredbe, pa mora sodišče po 2. odst. citirane določbe o predlogu odločiti brez odlašanja, najkasneje v treh dneh. Za izdajanje začasnih odredb v individualnih delovnih sporih na predlog strank se smiselno uporabljajo določbe ZIZ, zato je v primeru, ko sodišče odloča o začasni odredbi na podlagi predloga, potrebno izhajati iz opredelitve pogojev v 272. členu ZIZ, ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1329/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS01898
    ZOR člen 103, 111, 208, 103, 111, 208. ZDR člen 36, 36f.
    prevzem delavca - plača - regres za letni dopust - odpravnina trajno presežnega delavca
    Ker je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR.

     
  • 33.
    VSL sklep I Cpg 1248/2002
    23.1.2003
    zavarovanje terjatev - pravo vrednostnih papirjev
    VSL04462
    ZM člen 16, 16. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nedenarna terjatev - menica
    Upnik v tem postopku uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve na vrnitev menice. Taka terjatev bi bila utemeljena, če bi upnik dokazal, da dolžnik nima (več) podlage za zadrževanje ali izpolnitev ter vnovčenje menice, da je torej odpadla podlaga (kavza) za izdajo menice.

    Do remitenta lahko menični zavezanec uveljavlja vse ugovore, tudi iz temeljnega razmerja, na podlagi katerega je bila menica izdana.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cpg 1/2003
    23.1.2003
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL04030
    ZPP člen 142, 142/1, 149, 149/5. ZIZ člen 15.
    vročanje - osebno vročanje - vročilnica - vsebina vročilnice - nadomestna vročitev
    Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje.
  • 35.
    VDS sklep Pdp 679/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02268
    ZPP člen 141, 141/3, 209, 209/4, 141, 141/3, 209, 209/4.
    mirovanje postopka - domneva umika tožbe
    Iz vročilnice je razvidno, da je šlo pri vročanju vabila tožniku za nadomestno vročitev po pošti, vendar ni izkazano, ali je bila ta nadomestna vročitev opravljena na zakonit način (3. odst. 141. člena ZPP). Ker ni dokazano, da je bil tožnik na narok za glavno obravnavo v redu povabljen, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vabilo tožniku za omenjeni narok izkazano ter da so v obravnavanem postopku ponovno že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odst. 209. člena ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka nezakonita.

     
  • 36.
    VSL sklep II Cpg 1144/2002
    23.1.2003
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL03734
    ZPP (1977) člen 134, 134. ZOR člen 28, 28/1, 89, 89/1, 28, 28/1, 89, 89/1. ZPP člen 133, 133.
    pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - pooblastilo - konkludentna dejanja - vrnitev v prejšnje stanje
    Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.

    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.

     
  • 37.
    VSL sodba I Cp 800/2002
    23.1.2003
    pogodbeno pravo
    VSL48747
    ZOR člen 88, 99, 88, 99. ZPP člen 281, 281.
    pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - napaka volje - razlaga pogodbe
    Brezpredmetna pa je tudi toženkina trditev, da se ne ve, kdo je pogodbo podpisal za tožnico. To bi lahko bilo relevantno le glede prevzema obveznosti neupravičeno zastopanega oziroma glede vprašanja dejanske pogodbene volje tožeče stranke, ki ni sporna (prim. 88. člen ZOR), ne pa volje toženke.

    Po določbi 281. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se mora namreč sodnik ob začetku glavne obravnave prepričati ali so prišli vsi povabljeni in ali so tisti, ki so izostali opravičili svoj izostanek. To pomeni, da mora presoditi, ali je tisti, ki je svoj izostanek opravičeval, za to navedel dovolj prepričljive razloge in jih tudi izkazal.

     
  • 38.
    VSL sodba I Cp 152/2002
    23.1.2003
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL47343
    ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. OZ člen 990, 990.
    skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastninska pravica - idealni del nepremičnine - premoženjskopravna razmerja
    Tisti ki je solastnik ene polovice nepremičnine, ostane lastnik enakega idealnega deleža tako v primeru, če bi nepremičnina propadla, kot tudi v primeru, če bi se njena vrednost povečala z dogradnjo, nadgradnjo, preureditvijo. V slednjem primeru se deleži ne bi spremenili celo, če bi v povečanje vrednosti nepremičnine vlagal le eden od solastnikov. To bi lahko pogojevalo le pridobitev kakšne obligacijske pravice (npr. iz naslova neupravičene obogatitve), nikakor pa ne spremembe obsega pravne pripadnosti nepremičnine. To bi bilo mogoče le ob enem pogoju: da se solastnika dogovorita, da se z (večjim) vlagnjem enega, spremenijo njuni idealni deleži. Takšnega dogovora pa toženec v obravnavanem primeru niti ni zatrjeval.

     
  • 39.
    VDS sodba Pdp 1658/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02341
    ZDSS člen 22, 22/1, 22/2, 22, 22/1, 22/2.
    stroški postopka
    Ker je tožnica uveljavljala denarne zahtevke in ni šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja, uporaba 2. odst. 22. člena ZDSS ne pride v poštev. Z denarnim zahtevkom pa je tožnica v celoti propadla, zato ne pride v poštev niti 1. odst. 22. člena ZDSS in je potrebno pri odmeri stroškov postopka uporabiti določbe ZPP, kot jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.

     
  • 40.
    VDS sklep Pdp 1104/2001
    23.1.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02347
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    glavna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo kljub temu, da je tožnik svojo odsotnost z obravnave opravičil in prosil za preložitev na kasnejši rok in naj bi mu po njegovih navedbah prošnja bila upoštevana. Prav tako mu ni bil zagotovljen rok za pripravo na glavno obravnavo, kot ga določa 280. člen ZPP. Z navedenimi dejanji je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>