vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo dejanja - procesna sposobnost stranke - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče se ne sme postavljati v vlogo strokovnjaka glede odgovora na odločilno vprašanje, ali je bil dolžnik vsled zatrjevanih zdravstvenih težav v takšnem psihičnem stanju, da ni razumel vsebine prejetega sklepa o izvršbi.
Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.
odškodnina za premoženjsko škodo - pogodbeno zavarovanje - splošni pogoji
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi 53. člena Splošnih pogojev ugotovilo, da je bila škoda na steklih v oknih in steklenih pregradnih stenah ter steklih na svetilih iz pogodbeno dogovorjenega zavarovanja izrecno izključena, je tožnikov zahtevek v delu, kjer je zahteval takšno škodo, zavrnilo zaradi njegove materialnopravne neupravičenosti.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - poskus uboja - odvrnitev hujših posledic ali grozeče nasilje - zdravljenje alkoholizma - zavrnitev ugovora - načelo kontradiktornosti postopka - vpogled v kazenski spis - kazenski postopek v teku - prepozno vložena vloga - pravica do izjave - dokazna ocena - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku - brezplačna pravna pomoč - slabo premoženjsko stanje
Postopek za izrek ukrepov po ZPND je bil potreben (dokazano je bilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal nasilje), predlagateljica je v postopku uspela, predvsem pa ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi je kršil ukrepe, potrjujejo, da mu je sodišče utemeljeno naložilo, da mora plačati vse stroške postopka, ki so nastali z zastopanjem predlagateljice, kljub njegovemu izkazanemu šibkemu premoženjskemu stanju.
motenjski spor - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji - nastanek težko nadomestljive škode - trditveno breme
V konkretnem primeru so popolnoma izostale trditve tožnika glede izpolnjenosti pogoja reverzibilnosti, po katerem mora biti učinek začasne odredbe odpravljiv, kar pomeni, da mora upnik izkazati tudi možnost vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik trditev v tej smeri ni zmogel niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi. V predlogu, s katerim je zahteval prepustitev posesti, je podajal le navedbe o izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in vzpostavitve prejšnjega stanja ni niti omenil. V pritožbi sicer omenja možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, a gre za povsem pavšalno dikcijo, ki je zopet podkrepljena le s trditvami v smeri izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (da toženka stanovanje oddaja v najem zaradi pridobivanja dodatnega dohodka; da ne bo utrpela nobene škode, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, saj ji bo tožnik za čas postopka dolžan plačati najemnino) in z zmotnim stališčem, da predstavlja za toženko vzpostavitev prejšnjega stanja plačilo najemnine s strani tožnika.
gospodarski spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - veljavnost odpovedi pogodbe
Za presojo, da je pogodba o upravljanju nehala veljati, ni bistveno, da se je pod dopis o odpovedi pogodbe o upravljanju podpisala C. C. kot pooblaščenka etažnih lastnikov poslovne stavbe D. in K., pač pa večina, s katero je bila izglasovana ta odpoved.
pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse za pritožbo
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00036826
ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - relevantne okoliščine
Iz besedila drugega odstavka člena 202. e ZP-1 torej jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima več nobene možnosti tehtanja, ali naj odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti kljub okoliščinam, ki jih morebiti ob preklicu izkazuje storilec, kot je to tudi v obravnavanem primeru.
Vse te okoliščine, ki pa jih storilec v pritožbenih navedbah znova izpostavlja ob sicer kritičnem odnosu do ravnanja z dne 29. 2. 2020, ki ga obžaluje, pa so okoliščine, k jih je že prvo sodišče presojalo v zvezi z odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko je storilcu kljub doseženih 18 KT dalo še eno priložnost, da obdrži veljavnost vozniškega dovoljenja.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - merilo krivde
Vsebinska presoja predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zaključek o neupravičenosti zatrjevanih razlogov za zamudo narekuje zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ne njegovo zavrženje kot nedovoljenega.
Za odpravo morebitnih nezakonitosti v sodnih postopkih so strankam na voljo pravna sredstva, ki jih morajo uveljavljati v zato predvidenih rokih. Morebitne nezakonitosti so namreč kvečjemu vzrok (povod) za aktivna in pravočasna procesna dejanja strank, ne pa ″upravičen vzrok″ za zamudo stranke s procesnim dejanjem.
Upravičenost oziroma neupravičenost zamude v zvezi s predlogi za vrnitev v prejšnje stanje se presoja po merilih krivde. Pri tem je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Le nezakrivljeno ravnanje stranke oziroma njenega pooblaščenca (saj je krivda odvetnika stranke izenačena s krivdo stranke) ob dogodkih resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhajajo vse obligatorne sestavine, ki jih citirana zakonska določba terja za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno torej pomeni, da se ta postopek začne po uradni dolžnosti, torej na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence KT, ki pristojno sodišče tudi obvesti o tem, da je posamezni storilec dosegel oz. presegel število KT, ki je podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato se v takih postopkih v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ki sodišču očitajo odsotnost kontradiktornosti, ne vročajo znova odločbe, na podlagi katerih je prišlo do vpisa KT v skupno evidenco KT pri MPRS.
Konkurenčni klavzuli kljub opredelitvi, da velja "v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi in delovnega razmerja", ni mogoče odrekati veljavnosti.
V zvezi s presojano konkurenčno klavzulo je treba uporabiti institut delne ničnosti, kakor ga kot odraz načela afirmacije pogodb ureja prvi odstavek 88. člena OZ, ki določa, da zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Zaradi neustreznosti določila, ki predvideva učinkovanje konkurenčne klavzule v vseh primerih prenehanja delovnega razmerja, konkurenčna klavzula lahko velja le v primerih, ki so predvideni v tej določbi zakona, ni pa nična celotna konkurenčna klavzula.
ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 15, 239.
pooblastilo - prenehanje pooblastila za zastopanje - obseg pooblastila
Postopek zavarovanja je sodišče prve stopnje ustavilo šele z izpodbijanim sklepom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik do njegove izdaje ni preklical pooblastila in mu do takrat ni prenehalo pooblastilo, utemeljeno vročilo pooblaščencu drugega tožnika.
nasilje v družini - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - varnostni ukrep odvzem predmetov - izločitev sodnikov - predlog državnega tožilca - velika količina orožja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - hišna preiskava - kolektivno kaznivo dejanje - družinska skupnost - nerazumljiv izrek - privilegirana priča
V zaključni besedi na glavni obravnavi 23. 10. 2019 je državno tožilstvo predlagalo izrek varnostnega ukrepa prepovedi približevanja in komuniciranja z oškodovanci B.V ter T.P. ,S. P. in T. P., ki ga sodišče prve stopnje obdolžencu ni izreklo. Sodišče prve stopnje na predlog tožilstva, da takšen ukrep izreče, ni vezano, in ker predloga očitno ni ocenilo kot utemeljenega, varnostnega ukrepa ni izreklo, kar pa ne terja obrazložitve v sodbi. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o "veliki količini" kot kvalifikatornem zakonskem znaku obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po drugem odstavku 307. člena KZ-1. Odsotnost razlogov v sodbi, zakaj sodišče ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za veliko količino orožja, predstavlja odsotnost razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obdolžencu očitano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje z očitki več izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, pri čemer je v peti alineji ustrezno konkretiziran način izvršitve kaznivega dejanja, ki sodi v sklop kolektivnega kaznivega dejanja, v sklopu opisanih ravnanj pa očitek, da je obdolženec ob zgodnji jutranji uri hodil s svetilko po hiši in z njo svetil v spalnico, v kateri je spala oškodovanka, in ko je v sobi druge oškodovanke na opisan način ravnal s kamero, ustreza grdemu ravnanju kot eni izmed alternativnih oblik očitanega kaznivega dejanja. Napadena sodba o družinski skupnosti oziroma o njenem razpadu tudi nima razlogov, gre pa za odločilno okoliščino, saj je pojem "družinska skupnost" (in s tem njen obstoj) zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, pa gre za kaznivo dejanje po tretjem (v zvezi s prvim odstavkom ) 191. člena KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen. Sodišče prve stopnje je obdolžencu po prvem odstavku 73. člena KZ-1 izreklo varnostni ukrep, s katerim je odvzelo zaseženo orožje, vendar v izreku sodbe ni določno navedlo, katero orožje se obdolžencu vzame. Takšno pomanjkljivost, ko iz izreka sodbe ni razvidno, katero orožje je predmet odvzema, ne more nadomestiti obrazložitev v sodbi.
Vsebinsko pravnomočno razsojena stvar je negativna procesna predpostavka oziroma procesna ovira za ponovno odločanje (tudi) o enakem predmetu zahteve za izločitev dokazov. Splošno veljavno načelo res iudicata, ki zajema pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, torej onemogoča ponovno vsebinsko presojo enake zahteve, saj je pravica do vložitve take zahteve, s pravnomočno odločitvijo sodišča že izčrpana.
Prvo sodišče je na podlagi takega predloga pritožbenega sodišča opravilo poizvedbe pri PP Ž. in dne 3. 7. 2020 prejelo dopis, v katerem je sporočeno, da s strani storilca navedeni prekrškovni organ ni prejel nobene ZSV zoper PN 0000120887720, storilec pa je v roku, to je do dne 30. 1. 2020 poravnal polovičko izrečene globe v višini 250,00 EUR. Storilec pa prav tako po pozivu predlagatelja, da predloži dokazilo o oddaji pošiljke, ki bi dokazovala vložitev ZSV pri prekrškovnem organu, kar je storilec prejel že 26. 6. 2020, ni odgovoril.
pravna oseba - sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - pavšalne pritožbene navedbe - napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zelo konkretno pojasnilo stanje poslovnih prostorov, pritožnica pa ni ponudila nobenega konkretnega argumenta, ki bi ovrgel pravilnost presoje sodišča prve stopnje (v primerjavi z ugotovitvami sodišča prve stopnje so ravno pritožbene navedbe tožene stranke pavšalne).
Tožena stranka je kot prosilec dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse, česar pa v obravnavani zadevi ni uspela dokazati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037344
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - obžalovanje - pravno odločilna dejstva - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Navedeno pa pomeni, da v postopku dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišče več nima nobene zakonske podlage, da bi znova tehtalo in ocenjevalo kakršnekoli okoliščine v zvezi s samim prekrškom, ki je podlaga za preklic ali pa v zvezi z osebnostjo storilca ter njegovo potrebo po veljavnem vozniškem dovoljenju. Zato storilec zmotno meni, da je v fazi preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja okoliščine, ki jih pritožnik v pritožbi izpostavlja (obžalovanje storitve prekrška z dne 30. 5. 2020, kritičen odnos, udeležba v edukacijskih delavnicah, zdravstvene težave in potreba po veljavnem vozniškem dovoljenju) mogoče znova tehtati in že odločeno izvršitev znova odložiti.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - sprememba upnika - splošno znana in sodno znana dejstva - prehod terjatve
V ugovornem postopku ni bilo prerekano, da upnik v predlogu za izvršbo ni izpolnil svoje dolžnosti in ni pojasnil niti izkazal, da je upravičenec do terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova.
OZ-UPB1 člen 190, 190/3. ZIZ-UPB4 člen 270, 257, 257/1,.
začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - odpadla pravna podlaga - močnejši pravni naslov - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo zgolj sodbo sodišča druge stopnje, ne pomeni, da je s tem odpadla pravna podlaga za upnikovo plačilo v smislu tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Dolžnik namreč kljub tej razveljavitvi še vedno razpolaga z nepravnomočno dajatveno sodbo prvostopensjskega sodišča, ki upniku nalaga plačilo za opravljeno dolžnikovo delo, kar nedvomno izkazuje večjo verjetnost dolžnikove terjatve zoper upnika, kot obratno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035734
ZPP člen 7, 212.
spor majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo
Toženka svojemu procesnemu (trditvenemu) bremenu ni zadostila, zaradi česar sodišče prve stopnje v zvezi z njeno zatrjevano terjatvijo ni moglo česarkoli (vsebinsko) ugotavljati oziroma pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka upoštevati.