Tožnik je bil v osnovnem strokovnem usposabljanja za vojaka od 5. 3. 2010 do 23. 4. 2010. Delovno razmerje mu je prenehalo 21. 6. 2016 - v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstva, da je od zaključka usposabljanja do prenehanja delovnega razmerja minilo več kot dve leti, presodilo, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 11. 4. 2016 (v zvezi s sklepom z dne 9. 6. 2016) neutemeljeno naložila povračilo sorazmernega dela stroškov osnovnega strokovnega usposabljanja za vojaka v višini 1.145,72 EUR, izračunani do 31. 3. 2016. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 7. člen Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tožene stranke, po katerem morajo pripadniki Slovenske vojske po končanem usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta. Ker je bilo to v tožnikovem primeru podano, je tožnika razbremenilo povračila stroškov navedenega usposabljanja.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 158/2016 z dne 12. 5. 2020 (ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-82/17-14 z dne 9. 4. 2020, ki je odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo) pa izhaja stališče, da je povrnitev stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja v celoti urejena v drugem odstavku 93. člena ZObr, tako da uporaba 7. člena pravilnika tožene stranke ne pride v poštev.
Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. DZ člen 161, 162, 162/1, 162/1-3. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 9, 54.
začasna odredba v družinskih sporih - ukinitev stikov - enakost pred zakonom - hitri postopek - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKOUP).
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - ustavna odločba
Vrhovno sodišče je s sklepom VIII Ips 148/2018 z dne 19. 2. 2019 revizijski postopek glede plačila stroškov izobraževanja prekinilo ter na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno ustavnosti določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Ta določa, da mora pripadnik stalne sestave, ki enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi pred iztekom 10 let, ministrstvu vrniti sorazmeren del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega usposabljanja. Vrhovno sodišče RS je menilo, da je ta določba v neskladju s 14. (enakost pred zakonom) in 49. (svoboda dela) členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s 4. členom Ustave RS. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-82/2017-14 z dne 9. 4. 2020 odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo RS.
Po drugem odstavku 93. člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško-strokovnega izobraževanja, če je pogodbo odpovedal pred potekom desetih let. V konkretnem primeru je toženi stranki prenehalo delovno razmerje zaradi pravnomočne kazenske sodbe. Toženi stranki je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi krivdnih razlogov.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi po zpnd - žrtve nasilja - povzročitelj nasilja v družini - ogroženost v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - psihično nasilje - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - načelo sorazmernosti - človekovo dostojanstvo - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica do stikov otroka s starši
Namen ukrepov sodišča določenih v 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, zato ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je državni poseg v družinsko skupnost utemeljen. Ker gre za posege v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti, ki implicitno izhaja tudi iz določbe 5. člena ZPND. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Načelo sorazmernosti kot eno temeljnih načel ZPND zavezuje tudi sodišče, da ustrezno zaščiti žrtve, poleg tega pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
prijava ločitvene pravice - vsebina prijave - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - določenost predmeta - prerekana ločitvena pravica - sklepčnost tožbe - neizvršljiva odločba - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka bi morala glede na pravnomočen napotitveni sklep v tožbi trditi in dokazati, da je pridobila ločitveno pravico na premičninah v lasti dolžnika in podati ustrezen zahtevek, v katerem bi določno opisala premoženje, ki je predmet vtoževane ločitvene pravice. Pravilno je stališče tožene stranke, da temu s tožbo ni zadostila.
Priloga ni sestavni del izreka sodbe, zato ne dopolnjuje opisa premoženja in je sklicevanje nanjo v izreku sodbe odveč. Pomembno pa je, da se tožbeni izrek (in enako izrek sodbe) sklicuje na št. zadeve 000, pod katero je vpisana zastavna pravica v Registru neposestnih zastavnih pravic, ker gre za javen in dostopen register in ki zato dopolnjuje nedoločen opis premoženja. Če bi tožeča stranka trdila, da je v zadevi št. 000 vpisanih 52 kosov različne opreme in bi bilo iz navedene zadeve dejansko tudi razvidno kot premoženje dolžnika 52 kosov različne opreme, bi bila tožba sklepčna.
KZ-1 člen 135, 135/1. KZ člen 145, 145/1. URS člen 34. ZKP člen 372, 372-1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - ogrozitveno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - pravica do osebne varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - kršitev kazenskega zakona
Prepovedana posledica kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B je abstraktna ogrozitev varnosti. Zato za izvršitev kaznivega dejanja zadostuje, da storilec z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja izrazi resno grožnjo proti oškodovancu. Zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti ustrahovanje oziroma vznemirjenje in ni potrebno, da bi se oškodovanec zaradi tega dejansko počutil ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti če bi se, bi šlo z vidika zavarovane dobrine osebne varnosti že za poškodbeno kaznivo dejanje in ne več za ogrozitveno kaznivo dejanje. Izvršitev kaznivega dejanja v temeljni obliki je zato po noveli KZ-1B dokončana že, ko storilec v razmerju do oškodovanca izrazi resno grožnjo in se oškodovanec z njo seznani, ni pa več nujno, da se oškodovanec zato počuti ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki ni omenjen. Posledično ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja vseboval opis takšne posledice.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 14a, 14a/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - rok za ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker je toženka zatrjevala drugačno finančno in premoženjsko stanje, kot izhaja iz zadnje objavljenega letnega poročila, bi morala zatrjevati in dokazati, da premoženja oziroma terjatev, kot izhajajo iz javno objavljenih podatkov, nima, da terjatev ne bo dobila plačanih oziroma da terjatev in premoženja ne more unovčiti, niti da tega ne more storiti pravočasno – tj. v petnajstdnevnem roku za plačilo sodne takse. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno presodilo, da toženka ni podala nobenih konkretnih trditev in dokazov, da iz letnega poročila razvidna sredstva niso unovčljiva oziroma da niso unovčljiva pravočasno, s tem pa svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni zmogla.
zamudna sodba - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Ker se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), pritožbene navedbe, da sodba temelji na neresničnih izjavah delavcev, niso upoštevne.
Glede zavarovane terjatve, ki je bila pred sodiščem prve stopnje ugotovljena v višini 2.189.365,29 EUR s pripadki, tožena stranka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala višino terjatve, prav tako pa tudi ni uspela izpodbiti trditev tožeče stranke, da je prodaja s hipoteko zavarovanih nepremičnin, ki so predmet spora, nujna za poplačilo terjatve tožeče stranke. Tožena stranka je namreč trdila, da je hipotekarna tožba preuranjena, vendar ni izkazala, da obstoji še kakšno drugo vrednejše premoženje, na katerem ima tožeča stranka vpisano hipoteko in iz prodaje katerega bi se lahko poplačal še preostali del neplačane terjatve.
ZSPJS člen 16, 16/3, 17, 17a.. ZIU člen 8.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 5.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Utemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da je izpolnitev triletnega napredovalnega obdobja absoluten pogoj za napredovanje, na podlagi 16. člena ZSPJS. V tretjem odstavku 16. člena ZSPJS je določeno, da javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje. V skladu z določb prvega odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vse javne uslužbence izvede do 15. marca. V 17.a členu ZSPJS je določeno, da če javni uslužbenec na osnovi veljavne ocene iz 6. odstavka 16. člena izpolni pogoje za napredovanje v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje na delovnem mestu oziroma v nazivu, napreduje od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za nepredovanje v višji plačni razred.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Sodišče mora, če delodajalec poda predlog za razvezo pogodbe o zaposlitvi, na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1, delavec pa vztraja pri reintegraciji, pri presoji, ali bo delavca reintegriralo k delodajalcu ali pa bo pogodbo o zaposlitvi razvezalo, pretehtati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank v zvezi s predlogom stranke in obrazložiti svojo odločitev. Sodišče mora obrazložiti svojo odločitev glede tega, katere so tiste okoliščine in interesi, zaradi katerih je nadaljevanje delovnega razmerja še vedno mogoče oziroma zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.
prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča v predmetni zadevi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila tožnikova razrešitev s položaja direktorja tožene stranke zakonita. Zakonitost sklepa občinskega sveta o predčasni razrešitvi tožnika ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi s presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Pri predhodnem vprašanju gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, razlogi za razrešitev pa niso ne eno ne drugo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035570
OZ člen 619. ZPP člen 12, 108, 110, 115, 116, 258, 258/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - končni rezultat - končanje posla - obligacija rezultata - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - izvajanje dokazov - zaslišanje strank - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka s pritožbo izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Podjemnik je upravičen do plačila po podjemni pogodbi le, če doseže končni rezultat, kot je bil dogovorjen med strankama.
Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti. Poslovne obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek, vendar pa tega tožeča stranka v predlogu za preložitev naroka ni trdila.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
V zvezi s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo izpolnjevanja normativov Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, ki določa, da je v varovanem oddelku socialno varstvenih zavodov lahko največ 12 oseb, je potrebno pojasniti, da je predlagatelj v tem postopku sam varstveni zavod, v katerem naj bi se nasprotno udeleženko namestilo na varovani oddelek. To pa seveda pomeni, da predlagatelj gotovo ima prostor za namestitev nasprotne udeleženke na varovani oddelek – v nasprotnem primeru predloga na bi vložil.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - ogrožanje življenja s samomorom - druge oblike zdravljenja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Ker je oseba pokretna in bi svoje samomorilne misli lahko realizirala in s tem ogrozila svoje življenje, oddelek pod posebnim nadzorom pa edini nudi stalni nadzor nad pacienti, je utemeljen zaključek, da se osebo (zaenkrat) zadrži na zdravljenju na tem oddelku, saj vzrokov in ogrožanja ta hip ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
preizkus ocene dela - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je pri presoji pravilnosti službene ocene za sporno leto res omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani v Pravilniku o službeni oceni in nikakor ne more samo nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznika k delovanju organa, saj sodišče konkretnega dela ne pozna. Iz navedenega razloga tudi v postopku dokazovanja sodišče običajno večjo težo pripiše mnenju nadrejenega, pa tudi mnenju drugih zaposlenih, ki strokovno delo ocenjevanega poznajo. Zato bi glede same vsebine ocene sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, doseganje cilja, ravnanja s sredstvi in viri, komuniciranje in ostale kriterije iz ocenilnega lista. Posebej bi moralo preizkusiti očitke v zvezi z pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Tožnik utemeljeno uveljavlja v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov zahtevek, ne da bi službeno oceno preizkusilo po vsebini.
preizkus ocene dela - vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - izostanek stranke z naroka - zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje prošnji tožnika za preložitev naroka utemeljeno ni ugodilo. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter v zadevi meritorno odločilo. Sodišče je tožnika v vabilu na narok opozorilo na zakonite posledice izostanka. V drugem odstavku 115. člena ZPP je določeno, da če stranka, zakonit zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da iz odločbe ZZZS ne izhaja, da je bolezen tožnika nenadna in nepredvidljiva, zato bi moral tožnik predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035208
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 346, 346/3, 352, 360, 454, 458, 458/1. ZS člen 17. Sodni red člen 160, 160/5. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22. SZ-1 člen 48, 48/1, 48/2. SPZ člen 118, 118/1.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - triaža - triažni sodnik - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - letni razpored sodnikov - dodelitev zadev - predodelitev zadeve drugemu sodniku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - pravica do izjave - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavna sklenitev pogodbe - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - sklepčna tožba - trditveno in dokazno breme - višina vtoževane terjatve - odločitev o stroških - plačilo odvetniških stroškov
V obravnavani zadevi je sodila sodnica, izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom, sodnim redom in letnim razporedom sodišča, zato strankama ni bila kršena pravica iz drugega odstavka 23. člena Ustave.
Tožeča stranka je konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z iztoževano terjatvijo (iz naslova upravljanja in obratovanja večstanovanjskega objekta). S tem je prevalila trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
ZDR-1 člen 82, 82/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je vozil s hitrostjo 39,8 kilometra na uro, pred ovinkom (zavojem) je hitrost znižal na 32,9 kilometra na uro. Že takšno ravnanje predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, prometne nesreče ni povzročila kratkotrajna izguba zavesti, ampak previsoka hitrost.