ZP-1 člen 19a, 155, 155/1, 155/1-8, 192b, 192b/3, 192b/5, 202c.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Storilec je zaprosil za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora, zato bi sodišče moralo pri svojem postopanju uporabiti zakonska določila 13.a poglavja ZP-1 „postopek za odreditev nadomestnega zapora“ in ne določila 202.c člena ZP-1.
Okoliščina, ali je bil storilec pravilno povabljen, da se zglasi na razgovor za pripravo osebnega načrta, je odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zaključkov, da se storilec delu izmika (odločitev v smislu petega odstavka 192.b člena ZP-1) in sodišče nadaljuje s postopkom odreditve nadomestnega zapora ter izda sklep o nadomestnem zaporu, na kar bi moral biti storilec v sklepu poučen.
odgovornost države - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt brata
Ob pravilnem zaključku, da bi strokovnjak za strojne instalacije, če bi mu bila predložena dokumentacija, ki jo je zahteval ob tehničnem pregledu, lahko zaznal nevarnost ob hkratnem delovanju obeh peči zaradi nezadostnega prezračevanja objekta in bi nedvomno opozoril na to pomanjkljivost, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila z izdajo uporabnega dovoljenja omogočena uporaba objekta, v tej pravdi ugotovljeno dejansko stanje o delujočih obeh pečeh in obstoječem prezračevanju ob škodnem dogodku, pa predvidljive okoliščine za vodjo upravnega postopka (delavca upravnega organa in predsednika komisije za tehnični pregled) in sodelujoče, zato je smrt tožnikovega brata (in še dveh oseb) v vzročni zvezi z izdanim uporabnim dovoljenjem, torej s protipravnim ravnanjem delavca upravnega organa.
nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec
ZKP torej določa, kako ravna oškodovanec, ki ga sodišče ni obvestilo o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona. Svojo izjavo za nadaljevanje pregona mora podati pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona, sodišče pa v tem primeru smiselno uporabi določbe, ki urejajo institut vrnitve v prejšnje stanje. Pritožba sicer pravilno navaja, da je sodišče o odstopu od pregona obvestilo napačno družbo in da je ta sodišču sporočila, kdo je lastnik lokomotive in prava oškodovanka v obravnavani zadevi, a navedeno ne spremeni dejstva, da prava oškodovanka ni sodišča obvestila, da nadaljuje pregon.
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici tudi dejansko izplačevala plačo, dogovorjeno s pogodbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica pri plači ni bila prikrajšana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036443
KZ-1 člen 56, 300, 300/1. ZKP člen 369, 369/4, 372, 372-6.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - preizkus kazenske sankcije - nova dejstva - kršitev kazenskega zakona - odločba o vštetju pripora
Predobravnavni narok, izjavljanje obdolženca o krivdi in okoliščinah v zvezi s kazensko sankcijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037573
ZFPPIPP člen 42, 43, 44, 442, 442/1, 442/1-1, 442/1-2. ZIZ člen 270.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost poslovodje - izbris pravne osebe iz registra - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
442. člen ZFPPIPP nudi dodatne možnosti za uveljavljanje terjatev upnikov in delavcev, ki so jih imeli zoper izbrisano pravno osebo zoper poslovodstvo in člane nadzora, če se po izbrisu pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije izkaže, da je pravna oseba ob prenehanju imela obveznosti, kar pomeni, da bi morala že pred izbrisom opraviti finančno prestrukturiranje ali predlagati začetek stečajnega postopka.
Možnost uveljavljanja odškodninske terjatve zoper poslovodstvo po 442. členu ZFPPIPP ne izključuje drugih odškodninskih terjatev zoper poslovodstvo, tudi ne terjatve na povračilo škode, ki jo je družbi (in ne neposredno njenim upnikom) povzročil poslovodja in je pripadala družbi, po njenem izbrisu pa premoženju izbrisane pravne osebe.
Odškodninska terjatev, ki jo želi s predlagano začasno odredbo zavarovati upnik, ni identična odškodninski terjatvi, katere izterjavo omogoča 442. člen ZFPPIPP, saj gre za različna škodljiva protipravna ravnanja in pravno varstvo različnih oškodovancev.
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik iz naslova plače oziroma stroškov iz delovnega razmerja prejel dve nakazili na svoj račun v zneskih po 250,00 EUR ter skupno izplačilo na roko v višini 650,00 EUR, kar je tožnik potrdil v svoji izpovedi ter pojasnil, da je prejel le tiste zneske, ki jih je obkrožil na zapisu o gotovinskih izplačilih ter se podpisal. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ostali zapisi ne dokazujejo, da so bili zneski tožniku dejansko izplačani, niti ni mogoče z gotovostjo sklepati, kdaj naj bi bila izplačila izvršena. Pritožba torej neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala skupnega izplačila 3.040,00 EUR.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v drug kraj ni redna pot na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru njegove spremembe v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeni kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na navedeno delovišče za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. X Ips 387/2011, zavzelo stališče, da je službena pot le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
V postopku je bilo izkazano, da tožnik svoje odsotnosti v spornem obdobju ni sporočil oziroma tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, čeprav bi to moral in mogel storiti in niso obstajale ne subjektivne ne objektivne okoliščine, ki bi preprečevale poročanje delodajalcu o razlogu odsotnosti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zamuda roka
Subjektivni rok za podajo izpodbijane izredne odpovedi je pričel teči najkasneje 28. 4. 2017, ko je bila tožena stranka tudi po lastnem zapisu v odpovedi seznanjena z vsemi utemeljeno očitanimi kršitvami, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 14. 6. 2017, pa je bila zato podana po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in je nezakonita.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je obsojenec šele v pritožbenem postopku poravnal dolg do oškodovanke, ki ga je povzročil s kaznivim dejanjem, ni novo dejstvo, zaradi katerega bi bila mogoča obnova postopka in izrek oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem kazenskem zakonu. Razlog za obnovo postopka ni okoliščina, da je storilec kaznivega dejanja poravnal svojo civilnopravno obveznost do oškodovanca iz naslova premoženjskopravnega zahtevka. Gre za okoliščino, ki bi bila upoštevana v postopku za preklic pogojne obsodbe in bi lahko dosegla drugačno odločitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe, ni pa okoliščina, ki bi dopuščala obnovo postopka.
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 200, 200/4, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 221d/7. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nastanek terjatve - pravni temelj terjatve - konkretizacija navedb - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave
Posodobljeni seznam terjatev, ki ga je predložil dolžnik ni sestavljen skladno s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP, po katerem mora za vsako terjatev poleg višine terjatve vsebovati tudi pravni temelj njenega nastanka. Dolžnik pa je pri terjatvah, navedenih v posodobljenem seznamu kot pravni temelj nastanka terjatev navajal le: pogodba, pravnomočna sodba, naročilo, regres. Tako skopa opredelitev pravnega temelja nastanka terjatev ne omogoča njihove identifikacije. Ta je še posebej pomembna glede na pravne učinke potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Potrjena poenostavljena prisilna poravnava namreč po četrtem odstavku 221.b člena ZFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev.
Ker predloženi posodobljeni seznam terjatev ni vseboval podatkov o pravnem temelju nastanka terjatev (konkretno opredeljenih pogodb, opredelitve konkretnih pravnomočnih sodb, konkretnih naročil in na katero obdobje naj bi se nanašal regres), ki bi omogočali identifikacijo terjatev, je bilo prvostopenjsko sodišče skladno s sedmim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP dolžno dolžnika pozvati k dopolnitvi posodobljenega seznama.
stečaj pravne osebe - prodaja premoženja - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena
Pritožnik ne konkretizira, kako naj bi ugotovitev izvedenke, da so zelene površine v posredni bližini in ne v neposredni, kot to navaja pritožnik, vplivala na višino ocenjene tržne vrednosti nepremičnin. Enako velja za trditev o možnosti nadgradnje objekta, ki je predmet prodaje.
OZ člen 254.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 125.
pogodbena kazen - kolektivna pogodba dejavnosti
V 247. členu OZ je glede pogodbene kazni določeno, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Taka klasična pogodbena kazen je kot izraz avtonomije strank stvar dvostranskega dogovora med strankama v medsebojni pogodbi, skladno s prakso Vrhovnega sodišča tudi v pogodbi o zaposlitvi. Stranki se torej lahko dogovorita za to, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti ali zamude z izpolnitvijo obvezo plačilo pogodbene kazni in za njeno višino. Pri pogodbeni kazni iz 125. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa pa ne gre za ta pravni institut, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je to pogodbena kazen sui generis. Odločilna je pravna narava določb normativnega dela kolektivne pogodbe, ki zavezuje njene naslovnike na enak način kot zakon ali drug splošni pravni akt. Stranki pogodbe o zaposlitvi (delavec in delodajalec) nista isti kot so stranke kolektivne pogodbe (delodajalci oziroma delodajalske organizacije na eni strani in reprezentativni sindikati na drugi strani), zato ni utemeljeno zavzemanje tožene stranke za uporabo institutov OZ, ki se nanašajo na pogodbeno kazen kot institut obligacijskega prava, v predmetni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037828
ZPP člen 7, 154, 154/1, 157, 180, 180/3, 212, 214, 285, 313, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. ZUP člen 281, 300. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. OZ člen 378.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - odgovor na tožbo - fikcija priznanja dejstev - stvarna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - nerazumljive navedbe - materialno procesno vodstvo - korekturna dolžnost sodišča - dejanska in pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na trditveno podlago - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - odprava upravne odločbe - napotitev na pravdo - načelo prirejenosti postopkov - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - zapadlost zahtevka - povod za tožbo - odsotnost iz pisarne - plačilo komunalnega prispevka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odločanje o utemeljenosti zahtevka - nesklepčna tožba - zamudna sodba
Korektivna dolžnost sodišča v obliki materialnega procesnega vodstva nastopi le v primeru, ko stranka kljub vsej svoji ustrezni skrbnosti spregleda kakšen pomemben dejanski ali pravni vidik zadeve, kar bi lahko vodilo k sodbi presenečenja. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno temu, da bi sodišče namesto stranke oblikovalo trditve.
Dejstvo, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, ni sankcionirano s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka (razen v sporu majhne vrednosti), temveč zgolj s fikcijo, da priznava dejanske navedbe tožeče stranke v tožbi. Zato je v kontumacijskem postopku po 318. členu ZPP tudi ob odsotnosti odgovora na tožbo naloga sodišča, da preveri, ali je glede na ta dejstva zahtevek utemeljen po materialnem pravu, ali je torej sklepčen. Če ugotovi, da zahtevek ni sklepčen, mora postopati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP.
dejansko stanje - dokazna ocena - sočasnost izpolnitve pogodbe - ugovor ogroženosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev dvojne are
Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni; zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe in nasprotje v razlogih sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Glede na navedeno očitek o kršitvi načela neodvisnosti in nepristranskosti, ki ga je tudi sicer tožeča stranka v pritožbi uveljavljala zgolj pavšalno, saj ni konkretizirala v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo navedeni načeli, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje ne more biti razlog za kršitev navedenih načel.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 54/1, 89, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Nezakonita sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (zaradi odsotnosti zakonitega razloga za njeno sklenitev, kar je v nasprotju z določbo 5. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1) sama po sebi ne predstavlja graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja.
Od obdolženca, specialnega povratnika namreč ni mogoče pričakovati, da bo upošteval navodila za izvrševanje hišnega pripora oziroma ne bo kršil režima hišnega pripora, tudi zato, ker je pri hišnem priporu nemogoč celodnevni nadzor nad obdolžencem, katerih ravnanja so docela nepredvidljiva.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - odstranitev premičnih stvari - opustitev rabe - evakuacijske poti - trditvena podlaga - nevarnost težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka težko popravljive škode - neugodne posledice izdaje začasne odredbe
Sodišču ni bilo treba opraviti presoje, ali bi bilo mogoče odpraviti posledice izdane začasne odredbe kasneje, če bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, glede na to, da pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetni nastanek težko nadomestljive škode, s strani tožnika ni bil izkazan.