odgovornost države - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt brata
Ob pravilnem zaključku, da bi strokovnjak za strojne instalacije, če bi mu bila predložena dokumentacija, ki jo je zahteval ob tehničnem pregledu, lahko zaznal nevarnost ob hkratnem delovanju obeh peči zaradi nezadostnega prezračevanja objekta in bi nedvomno opozoril na to pomanjkljivost, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila z izdajo uporabnega dovoljenja omogočena uporaba objekta, v tej pravdi ugotovljeno dejansko stanje o delujočih obeh pečeh in obstoječem prezračevanju ob škodnem dogodku, pa predvidljive okoliščine za vodjo upravnega postopka (delavca upravnega organa in predsednika komisije za tehnični pregled) in sodelujoče, zato je smrt tožnikovega brata (in še dveh oseb) v vzročni zvezi z izdanim uporabnim dovoljenjem, torej s protipravnim ravnanjem delavca upravnega organa.
ZP-1 ne vsebuje določb, ki bi predpisovale, da se morajo nedovoljeni dokazi izločiti iz spisa (ekskluzijska pravila), prav tako tudi določba o razlogih za izločitev sodnika sodnikovo seznanitev z nedovoljenimi dokazi ne določa kot izločitveni razlog.
dovoljenost ugovora po izteku roka - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe
Ugovor po izteku roka predstavlja izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ker ga dolžnik lahko vloži po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave (56. člen ZIZ). Besedna razlaga citirane določbe odkazuje na upoštevanje zgolj pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri čemer pa sodna praksa glede ugovornih razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka, ni enotna in del sodne prakse kot ugovorni razlog dopušča tudi razlog spremenjenega, odpravljenega in razveljavljenega izvršilnega naslova.
Zahteva po lastnoročnem podpisu vloge z namenom pravne varnosti skuša doseči zagotovitev izvirnosti vloge in izključitev tveganja, da ta v resnici ni delo avtorja, torej tistega, ki je vlogo na sodišče vložil. Funkcija podpisa vloge je torej avtorizacija. Dejstvo, da na vlogi ni izvirnega podpisa, temveč le fotokopija tega, še ne dokazuje, da vloge ni podpisal vlagatelj.
OZ člen 254.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 125.
pogodbena kazen - kolektivna pogodba dejavnosti
V 247. členu OZ je glede pogodbene kazni določeno, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). Taka klasična pogodbena kazen je kot izraz avtonomije strank stvar dvostranskega dogovora med strankama v medsebojni pogodbi, skladno s prakso Vrhovnega sodišča tudi v pogodbi o zaposlitvi. Stranki se torej lahko dogovorita za to, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti ali zamude z izpolnitvijo obvezo plačilo pogodbene kazni in za njeno višino. Pri pogodbeni kazni iz 125. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa pa ne gre za ta pravni institut, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je to pogodbena kazen sui generis. Odločilna je pravna narava določb normativnega dela kolektivne pogodbe, ki zavezuje njene naslovnike na enak način kot zakon ali drug splošni pravni akt. Stranki pogodbe o zaposlitvi (delavec in delodajalec) nista isti kot so stranke kolektivne pogodbe (delodajalci oziroma delodajalske organizacije na eni strani in reprezentativni sindikati na drugi strani), zato ni utemeljeno zavzemanje tožene stranke za uporabo institutov OZ, ki se nanašajo na pogodbeno kazen kot institut obligacijskega prava, v predmetni zadevi.
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik iz naslova plače oziroma stroškov iz delovnega razmerja prejel dve nakazili na svoj račun v zneskih po 250,00 EUR ter skupno izplačilo na roko v višini 650,00 EUR, kar je tožnik potrdil v svoji izpovedi ter pojasnil, da je prejel le tiste zneske, ki jih je obkrožil na zapisu o gotovinskih izplačilih ter se podpisal. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ostali zapisi ne dokazujejo, da so bili zneski tožniku dejansko izplačani, niti ni mogoče z gotovostjo sklepati, kdaj naj bi bila izplačila izvršena. Pritožba torej neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala skupnega izplačila 3.040,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00037828
ZPP člen 7, 154, 154/1, 157, 180, 180/3, 212, 214, 285, 313, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. ZUP člen 281, 300. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. OZ člen 378.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - odgovor na tožbo - fikcija priznanja dejstev - stvarna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - nerazumljive navedbe - materialno procesno vodstvo - korekturna dolžnost sodišča - dejanska in pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na trditveno podlago - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - odprava upravne odločbe - napotitev na pravdo - načelo prirejenosti postopkov - zakonske zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - zapadlost zahtevka - povod za tožbo - odsotnost iz pisarne - plačilo komunalnega prispevka - zavrnitev tožbenega zahtevka - odločanje o utemeljenosti zahtevka - nesklepčna tožba - zamudna sodba
Korektivna dolžnost sodišča v obliki materialnega procesnega vodstva nastopi le v primeru, ko stranka kljub vsej svoji ustrezni skrbnosti spregleda kakšen pomemben dejanski ali pravni vidik zadeve, kar bi lahko vodilo k sodbi presenečenja. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno temu, da bi sodišče namesto stranke oblikovalo trditve.
Dejstvo, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, ni sankcionirano s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka (razen v sporu majhne vrednosti), temveč zgolj s fikcijo, da priznava dejanske navedbe tožeče stranke v tožbi. Zato je v kontumacijskem postopku po 318. členu ZPP tudi ob odsotnosti odgovora na tožbo naloga sodišča, da preveri, ali je glede na ta dejstva zahtevek utemeljen po materialnem pravu, ali je torej sklepčen. Če ugotovi, da zahtevek ni sklepčen, mora postopati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - odstranitev premičnih stvari - opustitev rabe - evakuacijske poti - trditvena podlaga - nevarnost težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka težko popravljive škode - neugodne posledice izdaje začasne odredbe
Sodišču ni bilo treba opraviti presoje, ali bi bilo mogoče odpraviti posledice izdane začasne odredbe kasneje, če bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, glede na to, da pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetni nastanek težko nadomestljive škode, s strani tožnika ni bil izkazan.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - postopek za preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je obsojenec šele v pritožbenem postopku poravnal dolg do oškodovanke, ki ga je povzročil s kaznivim dejanjem, ni novo dejstvo, zaradi katerega bi bila mogoča obnova postopka in izrek oprostilne sodbe ali obsodbe po milejšem kazenskem zakonu. Razlog za obnovo postopka ni okoliščina, da je storilec kaznivega dejanja poravnal svojo civilnopravno obveznost do oškodovanca iz naslova premoženjskopravnega zahtevka. Gre za okoliščino, ki bi bila upoštevana v postopku za preklic pogojne obsodbe in bi lahko dosegla drugačno odločitev - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe, ni pa okoliščina, ki bi dopuščala obnovo postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
V postopku je bilo izkazano, da tožnik svoje odsotnosti v spornem obdobju ni sporočil oziroma tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, čeprav bi to moral in mogel storiti in niso obstajale ne subjektivne ne objektivne okoliščine, ki bi preprečevale poročanje delodajalcu o razlogu odsotnosti.
Od obdolženca, specialnega povratnika namreč ni mogoče pričakovati, da bo upošteval navodila za izvrševanje hišnega pripora oziroma ne bo kršil režima hišnega pripora, tudi zato, ker je pri hišnem priporu nemogoč celodnevni nadzor nad obdolžencem, katerih ravnanja so docela nepredvidljiva.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 54/1, 89, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Nezakonita sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (zaradi odsotnosti zakonitega razloga za njeno sklenitev, kar je v nasprotju z določbo 5. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 54. člena ZDR-1) sama po sebi ne predstavlja graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja.
dejansko stanje - dokazna ocena - sočasnost izpolnitve pogodbe - ugovor ogroženosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev dvojne are
Pritožbeno sodišče uvodoma navaja, da dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni; zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe in nasprotje v razlogih sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Glede na navedeno očitek o kršitvi načela neodvisnosti in nepristranskosti, ki ga je tudi sicer tožeča stranka v pritožbi uveljavljala zgolj pavšalno, saj ni konkretizirala v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo navedeni načeli, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče dodaja, da zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje ne more biti razlog za kršitev navedenih načel.
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici tudi dejansko izplačevala plačo, dogovorjeno s pogodbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica pri plači ni bila prikrajšana.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zamuda roka
Subjektivni rok za podajo izpodbijane izredne odpovedi je pričel teči najkasneje 28. 4. 2017, ko je bila tožena stranka tudi po lastnem zapisu v odpovedi seznanjena z vsemi utemeljeno očitanimi kršitvami, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 14. 6. 2017, pa je bila zato podana po poteku 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in je nezakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00036624
KZ-1 člen 99, 99/10, 242, 242/1. ZKP člen 83, 147, 148.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nedovoljeno dajanje daril - gospodarska dejavnost - športno društvo - kršitev kazenskega zakona - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - izločitev kazenske ovadbe - kazenska ovadba
Društvo lahko opravlja gospodarsko dejavnost, vendar pa sam namen ustanovitve društva ni pridobivanje dobička. Bistvena je le ocena, ali konkretna dejavnost društva pomeni pridobitno dejavnost, pri čemer pa ni pomembno, ali društvo posluje z dobičkom. Zaradi široke opredelitve pojma gospodarske dejavnosti je mogoče delovanje igralca šteti za opravljanje gospodarske dejavnosti, saj je proti plačilu poklicno opravljal naloge za športno društvo (mesto vratarja v igri).
Kazenska ovadba oškodovanca se ne izloča iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP. Za kazensko ovadbo je namreč značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov. Gre za samoiniciativno odločitev ovaditelja, da državnega tožilca neposredno ali preko pristojnega organa policije seznani z določeno informacijo.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v drug kraj ni redna pot na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru njegove spremembe v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeni kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na navedeno delovišče za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. X Ips 387/2011, zavzelo stališče, da je službena pot le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 153, 153/2, 200, 200/4, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4, 221d/7. ZGD-1 člen 527.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - nastanek terjatve - pravni temelj terjatve - konkretizacija navedb - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave
Posodobljeni seznam terjatev, ki ga je predložil dolžnik ni sestavljen skladno s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP, po katerem mora za vsako terjatev poleg višine terjatve vsebovati tudi pravni temelj njenega nastanka. Dolžnik pa je pri terjatvah, navedenih v posodobljenem seznamu kot pravni temelj nastanka terjatev navajal le: pogodba, pravnomočna sodba, naročilo, regres. Tako skopa opredelitev pravnega temelja nastanka terjatev ne omogoča njihove identifikacije. Ta je še posebej pomembna glede na pravne učinke potrjene poenostavljene prisilne poravnave. Potrjena poenostavljena prisilna poravnava namreč po četrtem odstavku 221.b člena ZFPPIPP učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev.
Ker predloženi posodobljeni seznam terjatev ni vseboval podatkov o pravnem temelju nastanka terjatev (konkretno opredeljenih pogodb, opredelitve konkretnih pravnomočnih sodb, konkretnih naročil in na katero obdobje naj bi se nanašal regres), ki bi omogočali identifikacijo terjatev, je bilo prvostopenjsko sodišče skladno s sedmim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP dolžno dolžnika pozvati k dopolnitvi posodobljenega seznama.