sklep o poplačilu - delna plačila - vrstni red poplačila
Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo delna plačila tekom izvršilnega postopka kot kupnino; dalo jim je enak vrstni red. Sporne stroške za pristop na razdelitveni narok in za sestavo vloge s prijavo terjatve, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo ter poplačalo iz prejšnjih delnih plačil tekom postopka, bi moralo poplačati iz pridobljene kupnine. Plačane zneske tekom izvršilnega postopka pa bi moralo obračunati v že nastale in odmerjene stroške, nato pa v obresti in glavnico, kar je storil vodilni upnik v prijavi terjatve.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - upravičeni razlogi za preložitev naroka - pristop na narok
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je imela tožena stranka zadosti časa, da bi od prejema odgovora sodišča 6. 1. 2020 do naroka 14. 1. 2020 lahko pridobila drugega pooblaščenca oziroma substituta. Prav tako tožena stranka ni navedla nobenega razloga zakaj na narok ni mogla pristopiti sama po direktorju. Zadeva se nanaša, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na plačilo dveh računov, s katerima je tožeča stranka kot prodajalec zaračunala toženi stranki kot kupcu kupnino za naročeno in dobavljeno blago, na plačilo zakonskih zamudnih obresti ter na povrnitev izvršilnih ter pravdnih stroškov. Gre za zadevo, ki ni posebej zahtevna tako v dejanskem kot v pravnem pogledu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnik in sodelavec spornega dne delovala usklajeno in organizirano ter sta v skrivanje palet vložila veliko časa in truda in nepooblaščeno in na nedovoljen način obe paleti z bronom odpeljala iz skladišča za bron in ju skrbno skrila na neobičajno mesto med druge podobne palete. S tem sta izkazala svoj prilastitven namen in hkrati onemogočila toženi stranki razpolaganja s paletami. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik storil očitano ravnanje z namenom (kasnejše) odtujitve brona toženi stranki in da ni šlo zgolj za zatrjevano potegavščino.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim ravnanjem huje kršil določilo 11. člena pogodbe o zaposlitvi ter določbe 33. člena, 34. člena in 37. člena ZDR-1, v skladu s katerimi je bil dolžan vestno opravljati delo, upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter se vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
ZIZ člen 9, 9/6, 46, 46/1, 92, 92/1, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 31, 31/1, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 2, 2-1, 3.
izvršba na premičnine - odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - opravljena dejanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - rubež in ocenitev stvari - prodaja zarubljene premičnine - odmera stroškov izvršitelja
Po določbi šestega odstavka 9. člena ZIZ pritožba ne zadrži postopka. Po prvem odstavku 46. člena ZIZ, ki ga navaja tudi pritožba, pa se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Za začetek opravljanja premičninske izvršbe zakon ne določa izjeme. Oprava rubeža in cenitev stvari se opravi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, medtem ko je za nadaljnja izvršilna dejanja (prodaja stvari in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo) v prvem odstavku 92. člena ZIZ predpisano, da se smejo opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pritožbene očitke o neutemeljeno in neupravičeno opravljenih rubežih izvršitelja zaradi vložene pritožbe dolžnika zoper sklep o ugovoru v zvezi s sklepom o izvršbi je zato zavrniti.
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici tudi dejansko izplačevala plačo, dogovorjeno s pogodbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica pri plači ni bila prikrajšana.
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/3, 339, 339/2, 339/2-8.
prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Glede na to, da je tožena stranka predložila sporazum za potrditev dejstva, da se je tožnik z izjavo odpovedal uveljavljanju odškodninskega zahtevka nasproti toženi stranki, je pristnost izjave bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da je bil tožnik glede navedb in predlaganih dokazov v zvezi z vsebino izjave prekludiran, ker jih je podal šele na naroku na glavni obravnavi 30. 11. 2018, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z naroka z dne 7. 11. 2018 pa bi moral na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovoriti najkasneje do 29. 11. 2018, torej 8 dni po prejemu pripravljalne vloge. V konkretnem primeru ni videti okoliščin, ki bi utemeljevale določitev krajšega roka od 15 dni, v katerem bi se moral tožnik opredeliti do navedb iz pripravljalne vloge tožene stranke. Glede na to, da je tožnik odgovoril 9. dan po prejemu originala listine, torej le en dan po poteku roka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 286.a člena ZPP, s potekom osmih dni od prejema pripravljalne vloge tožene stranke ni nastal pravni položaj, ko bi tožnik zamudil z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov, ki se nanašajo na pristnost navedene listine.
Tretji odstavek 925. člena OZ določa, da se, če zavarovalnica v 8 dneh ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena. Navedena določba predstavlja izjemo od splošnega pravila iz 30. člena OZ, po katerem molk naslovnika (razen v dveh posebej določenih primerih) ne pomeni, da sprejema ponudbo.
Ker pogodbeno določilo ni bilo sporno, bi ga sodišče moralo uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena OZ), in sicer, da je zavarovalna pogodba sklenjena, če zavarovalnica (tožeča stranka) v 8 dnevnem roku od prispetja ponudbe k zavarovalnici, le te ne odkloni.
Ker toženec ni izpolnil pogodbeno dogovorjene obveznosti, to je plačila zavarovalnih premij (921. člen OZ), jih je dolžan plačati z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnici tudi dejansko izplačevala plačo, dogovorjeno s pogodbo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica pri plači ni bila prikrajšana.
ZKP člen 201. URS člen 20. KZ-1 člen 190, 190/1, 190/2.
neogibna potrebnost - varstvo oškodovanca - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z ničemer ne pojasni neogibnosti ukrepa, saj je sodišče prve stopnje v 5. odstavku obrazložitve navedlo, da je o neogibnosti ukrepa in njegovi sorazmernosti sklepalo tako na podlagi okoliščin, ki jih je izpostavilo v predhodnem odstavku v zvezi s presojo ponovitvene nevarnosti, saj te okoliščine kažejo tudi na potrebo po zaščiti koristi in interesov mladoletnega oškodovanca, ki nedvomno pretehtajo nad posegom v obtoženčevo pravico do svobode gibanja, ki je z izrečenim ukrepom prepovedi približevanja omejena v najmanjši možni meri.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.. ZPP člen 318, 338, 338/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zamudna sodba
Tožena stranka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00036793
KZ-1 člen 57, 57/3, 61, 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zamuda s plačilom posameznega obroka - postopek za preklic pogojne obsodbe - objektivne in subjektivne okoliščine
V določbi 61. člena KZ-1, ko sodišče obsojencu podaljša rok za izpolnitev oziroma plačilo obveznosti, ki je v izpodbijani sodbi določena v mesečnih obrokih, ni podlage za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bo pogojno obsodbo preklicalo že zaradi zamude s plačilom mesečnega obroka.
Sodišče prve stopnje mora ob vsakokratni neizpolnitvi v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP, izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe
obnova pravdnega postopka - obnovitveni razlog - razveljavitev odločbe
Postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na odločbo kakšnega organa, pa je bila ta odločba odpravljena.
Skladno s tretjim odstavkom 98.a člena ZObr lahko pripadnik stalne sestave zoper akt o razporeditvi iz prvega in drugega odstavka tega člena vloži ugovor po službeni poti, ki ne zadrži izvršitve akta. Razporeditve ter pravna sredstva zoper te akte poveljevanje izrecno urejata ZObr ter ZSSloV, kot specialna predpisa, zato v tem delu ne velja drugačna ureditev glede varstva pravic po določbah Zakona o javnih uslužbencih oziroma Zakona o delovnih razmerjih. Razen pravice do ugovora po službeni poti (38. člen ZSSloV) in pritožbena odločitev (40. člen ZSSloV) niti ZObr niti ZSSloV zoper ukaz oziroma odredbo o razrešitvi in imenovanju na formacijsko dolžnost ne predvidevata drugih pravnih sredstev, zato ni dopustno sodno varstvo zoper akte o imenovanju in razrešitvi v Slovenski vojski, ki niso akti delovno pravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja.
izbris zavoda iz sodnega registra - likvidacija zavoda - zakonski rok - kogentne določbe
Tudi če je subjekt vpisa prepričan in ima (enostranske) dokazne listine, da nima premoženja ter da ni dejanske potrebe po varovanju upnikov, ne more skrajševati kogentnega zakonskega roka, ki je namenjen varstvu upnikov.
Na spoštovanje tega roka mora zlasti paziti sodišče, ko od likvidacijskega upravitelja sprejme poročilo o poteku likvidacijskega postopka in sklep skupščine (ustanoviteljice) o razdelitvi premoženja ter izjavo, da je vse premoženje razdeljeno s sklepom o razdelitvi. Preden rok poteče, sodišče ne more izbrisati družbe iz registra1.
prikriti preiskovalni ukrepi - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - prekluzivni rok 2 leti - rok za začetek kazenskega pregona - vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku - isti historični dogodek - vezanost sodnika na ustavo in zakon - izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - ustavna odločba
Ko izsledki PPU pridejo na sodišče so pravočasno sprejeti v kazenski spis (ali v njem ohranjeni), če državni tožilec v dvoletnem roku iz drugega odstavka 154. člena ZKP začne kazenski pregon. V tem primeru jih sodišče hrani, dokler se hrani spis. Pravočasni začetek kazenskega pregona ima za posledico, da sodišče shrani vse izsledke PPU, tudi tiste, ki so očitno nepovezani s kaznivim dejanjem, ki ga tožilstvo očita obdolžencu. Državnemu tožilstvu je dovoljen dostop in uporaba zbranih izsledkov PPU, dovoljeno jih je uporabiti tudi zoper osebo, glede katere ukrep sploh ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep sploh ni bil odrejen.
Glede na zgodnjo fazo postopka, ko gre šele za odkrivanje kaznivih dejanj, je razumno pričakovanje, da se na podlagi izsledkov PPU razkrijejo še druga kazniva dejanja ali osumljenci oziroma, da se pokaže potreba po dodatnih PPU. Zato je napačno stališče obrambe, da bi se dvoletni rok štel od pridobitve izsledkov vsakega posameznega PPU, saj bo praviloma šele celota izsledkov omogočila presojo o nadaljnjem teku postopkov, vključno z odločitvijo o začetku pregona v smislu vložitve katerega od ustreznih aktov. Nasprotno stališče privede do absurdnega rezultata, da bi v zapletenih zadevah zaradi potrebe po nadaljnjem izvajanju PPU preko dvoletnega obdobja od pridobitve prvih izsledkov PPU, ti morali biti uničeni, ker tožilstvo še ne bi začelo pregona.
sklep o nadaljevanju postopka - prekinitev postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - predhodno vprašanje - procesni sklep - vsebinska odločitev - pravnomočna odločitev o lastninski pravici - premoženje, ki spada v zapuščino
Od odločitve, ali 1/2 sporne nepremičnine spada v zapuščino in s tem odločitve o solastništvu toženke na sporni nepremičnini, je bila odvisna rešitev predmetne zadeve (predhodno vprašanje za odločitev o obravnavanem zahtevku).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - fiktivna listina
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da listina ne predstavlja verodostojne listine, temveč fiktivno listino, ki ne izkazuje dejanskega poslovnega razmerja med strankama, da račun nima pravne in dejanske podlage v obstoju dolga, ki bi izhajal iz poslovnega razmerja, da dolžnikove poslovne evidence ne izkazujejo dolga do upnika, da primarno zahteva, da upnik pojasni terjatev, in jo ustrezno izkaže s predložitvijo domnevnega računa, zlasti z listinami, ki so bile podlaga za izdajo, da bo dolžniku sploh omogočeno konkretizirano in določno izjaviti se v zadevi. V teh trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037715
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 340, 340/4, 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372/1, 392, 392/1, 429. URS člen 25.
nasilje v družini - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - posebni sklep - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - kolizija pravic - test sorazmernosti - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v podrejen položaj - razveljavitev kazenske sodbe
Z opisanim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo četrti odstavek 340. člena v zvezi s 429. členom ZKP, ki določa, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba, pri čemer poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. V skladu s citirano določbo je sodišče prve stopnje v takem primeru zavezano k izdaji posebnega pisnega sklepa in zato ne zadošča zgolj navedba odločitve o predlogu za izločitev dokazov v zapisniku o glavni obravnavi. V primeru kolizije dveh pravic, do katere je očitno prišlo v obravnavanem primeru, je namreč bistvenega pomena uporabiti test sorazmernosti in tehtati med obdolženčevo pravico do zasebnosti na eni strani in pravico oškodovanke do nedotakljivosti njene telesne in duševne celovitosti na drugi strani (kot je na to opozoril že državni tožilec), pri čemer pa razlogi o tem sodijo v obrazloženo sodno odločbo.
odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - očitno nesorazmerje - posebne okoliščine - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - razlogi za odločitev - plačilo sodne takse - plačilo predujma - nagrada za pregled spisa - priprave na glavno obravnavo
Temeljno merilo, ki ureja vprašanje, katera stranka nosi stroške pravdnega postopka, je merilo uspeha stranke v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka deloma uspe. Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče praviloma glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki oziroma, če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev.
Višji pravdni stroški, ki jih je imela tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in celotnega predujma za stroške izvedenca, ne predstavljajo razumnega in življenjsko sprejemljivega razloga za odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.