prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka - dedičev prevzem pravdnega postopka
V skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje, ko ga dedič prevzame ali ko ga sodnik povabi, da to stori.
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma (delno) umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038446
OZ člen 131, 131/1, 965.. ZCes-1 člen 15.. ZPP člen 302.
odškodninski zahtevek - padec na ledu - obstoj škodnega dogodka - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - posredno izvedeni dokazi z zaslišanjem prič in strank
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zgolj sama opustitev vzdrževanja še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženk oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve. Potrebno je presoditi ali pot na delu, kjer je tožnica padla še ustreza standardom normalne pohodne površine ter ali je poškodovani del poti bistveno odstopal od preostale pohodne površine, kar bi terjalo dodatno ukrepanje toženk oziroma upravljalca pohodne površine. Poškodovani del poti je tako vsekakor odstopal od standarda normalne pohodne površine in bistveno odstopal od preostale pohodne površine. Tako je vzrok za padec tožnice mogoče iskati v povezanosti obeh okoliščin - neustrezne pohodne površine kot tudi neustreznega čiščenja slednje, glede na dejstvo.
Odgovornost banke za neodobrene plačilne transakcije je stroga in pretežno objektivizirana. Svoje odgovornosti se lahko razbremeni, če dokaže, da uporabnik zaradi hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več svojih obveznosti v zvezi s plačilnim instrumentom. Huda malomarnost pomeni ravnanje, ki ne upošteva niti tistega, kar bi v dani situaciji upošteval vsakdo. Okoliščina, da je bila pametna kartica vstavljena v čitalec, preden se je vklopil monitor ali zagnala spletna banka, ne zadosti niti kriterijem za lahko malomarnost.
Ker je zoper četrto in peto toženo stranko že bila izdana pravnomočna ugodilna sodba, bi jo sodišče moralo povzeti v izreku te sodbe, ker gre za solidarne zavezance.
Škoda tožeče stranke je nastala zaradi kaznivega dejanja petega toženca. Okoliščina, da druga toženka ni izpolnila svojih obveznosti po ZPPDFT, ne more biti neposreden vzrok škode tožeče stranke niti na podlagi teorije adekvatne vzročnosti niti na podlagi teorije o ratio legis vzročnosti. Opustitev obveznosti, ki jih ima po ZPPDFT banka, redoma oz. praviloma ne more pripeljati do oškodovanja družb, ki so oškodovane s kaznivim dejanjem tatvine. Namen ZPPDFT ni v varstvu oškodovancev tatvin. Namen zakona je v preprečevanju pranja denarja kot kompleksnejšega družbenega pojava mednarodnih razsežnosti, ki v prvi vrsti škodi predvsem finančnim sistemom držav.
popravni sklep - očitna pisna napaka - davčna obveznost - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - izvršba na nepremičnino - zastaranje davčne obveznosti - davčna izvršba - ocena vrednosti premičnega premoženja - ugovor nesorazmernosti - omejitev izvršbe - trditveno in dokazno breme dolžnika - odlog izvršbe - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neizvedba dokaza - substanciranje dokaznega predloga
Glede na zapadlost posameznih terjatev iz seznama izvršilnih naslovov ter glede na pretrganje zastaranja s prej sproženimi postopki zavarovanja, davčne izvršbe in nepremičninske izvršbe zoper davčnega dolžnika relativno zastaranje terjatev ni nastopilo. Ravno tako tudi še ni nastopilo absolutno zastaranje, saj desetletni zastaralni rok še ni potekel.
Davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje se lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon. Povedano drugače, nepremičninska izvršba predstavlja ultima ratio izvršilno sredstvo, ko je davčna izvršba na drugo premoženje davčnega dolžnika neuspešna.
Izvršilno sodišče v postopku nepremičninske izvršbe za izterjavo davčnega dolga ne more opraviti cenitve premičnin. Premičninska izvršba se namreč opravlja izključno v postopku davčne izvršbe, zato se tudi cenitev zarubljenih premičnin lahko opravi le v tistem postopku in na podlagi pravil, ki jih določa ZDav-P-2, to pa tudi pomeni, da lahko dolžnik, če se s cenitvijo ne strinja, to lahko uveljavlja v postopku davčne izvršbe. Izvršilnemu sodišču za presojo izpolnjevanja pogojev za dovolitev nepremičninske izvršbe zadošča v davčnem postopku ugotovljena vrednost zarubljenih premičnin in te vrednost ni dolžno preverjati z opravo nove cenitve.
Sama očitana nesorazmernost med vrednostjo nepremičnine še ne pomeni nujno razloga, ki bi preprečeval izvršbo, temveč je treba upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera. Tudi morebitna nizka višina terjatve v posamezni zadevi sama po sebi še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo s prodajo nepremičnin, načelo sorazmernosti pa je varovano z možnostjo dolžnika, da lahko predlaga omejitev že dovoljene izvršbe. Ker ima v konkretnem primeru dolžnik položaj zastavnega dolžnika, ki je dolžan le dopustiti izvršbo na obremenjene nepremičnine, je ta možnost omejena na predlog, da se izvršba opravi le na nekatere od nepremičnin, na katerih je vknjižena hipoteka (drugega izvršilnega sredstva ne more predlagati že zaradi svojega položaja v tem postopku, pa tudi zaradi dejstva, da gre za davčno izvršbo, ki se v sodnem postopku lahko opravlja le na nepremičnine).
Upnik je v predmetnem postopku že uspel izkazati, da davčna izvršba na premičnine davčnega dolžnika C. C. za izterjavo iste terjatve ni bila uspešna, terjatev pa ima s hipoteko na nepremičninah zavarovano že od leta 2014 in mu zato pravnega varstva v smislu poplačila s prodajo nepremičnin ni mogoče odreči.
Trditveno in dokazno breme glede pogojev za omejitev izvršbe je pri tem na dolžniku.
Dolžnik že pogoja nesorazmernosti predlagane izvršbe ni izkazal, ravno tako pa ni z ničemer uspel izkazati drugega pogoja za odlog izvršbe, to je, da bi takojšnja izvršba ogrozila njegovo preživljanje. Razen splošne zakonske dikcije, ki jo je zastavni dolžnik povzel v svoj predlog, v svojih navedbah z ničemer podrobneje ni pojasnil, zakaj bi izvršba na njegov dom ogrozila njegovo preživljanje (prenizki dohodki, da bi si lahko privoščil najemno stanovanje poleg vseh ostalih življenjskih stroškov, preživljanje otrok, druge socialne in premoženjske okoliščine,...). Dolžnik sodišču tudi ni predložil obrazloženega mnenja centra za socialno delo, iz katerega bi izhajalo, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika, niti takšno obrazloženo mnenje na sodišče ni bilo poslano s strani centra za socialno delo.
Dolžnik v svojem predlogu za odlog ni določno pojasnil, ugotovitvi katerih konkretnih dejstev služi dokaz z zaslišanjem dolžnika, oziroma ni jasno navedel, o čem konkretno (v zvezi s tem, kar sam zatrjuje) naj bi izpovedal, zato ni zadostil zahtevi po ustreznem substanciranju dokaza, takega dokaza pa sodišče ni dolžno izvesti.
ZVEtL-1 člen 12, 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4.. ZTLR člen 12.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - občinski prostorski akti - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - funkcionalno zemljišče k stavbi - preiskovalno načelo
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču je delila premoženjskopravno usodo stavbe in se je prenašala le skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu.
Ker vpis te pravice v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je ključno vprašanje, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL (v letu 1997) dejansko oziroma učinkovito nastalo pravico uporabe na stavbnem zemljišču.
Ker se je pravica lahko pridobila tudi izvenknjižno, pritožnik ne more uspeti s svojimi navedbami, da je bistvenega pomena stanje v zemljiški knjigi.
Odločilen je obseg tega zemljišča v času, ko je lastnik stavbe (stanovanja) pridobil lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču.
Dejstvo, da kompenzacija med strankama ni bila sklenjena in je tožena stranka ni štela za veljavne, izkazuje tudi 3. 4. 2017 podpisan IOP obrazec, s katerem je tožena stranka potrdila obstoj svojega dolga po računih, ki naj bi bili predmet verižne kompenzacije. Podpisan IOP obrazec je po zaključku sodišča prve stopnje v celoti potrdil izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke in prokurista tožene stranke; tožena stranka terjatev, ki so izhajale iz verižne kompenzacije, dobre štiri mesece po zatrjevani sklenitvi le-te, očitno ni štela za pobotane, saj v nasprotnem primeru takšnega IOP ne bi podpisala.
odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - določena kazen - enotna kazen - izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje obtožencu za kaznivo dejanje pod točko I/2 ni določilo denarne kazni, kljub temu pa je nato le-to izreklo v enotni kazni, s tem pa je prekršilo pravila o steku kaznivih dejanj po prvem odstavku 53. člena KZ-1 in posledično z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP). Denarna kazen se zato iz razloga, ker ni bila določena pri posameznem kaznivem dejanju, temveč izrečena zgolj v enotni kazni, obtožencu ne izreče.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Toženec s pritožbo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar je glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP nedopustno, zato se pritožbeno sodišče glede teh pritožbenih trditev ne opredeljuje. Pojasnjuje pa, da ni odločilno, ali je tožnica pred vložitvijo tožbe poslala tožencu opomin na plačilo terjatev, saj je toženec terjatvam v pravdnem postopku ugovarjal.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni upoštevalo pritožbenih trditev, s katerimi toženka izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato ne opredeljuje do trditev toženke, da ni sklenila zavarovalne pogodbe s tožnico, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zavarovalna polica, ki sta jo podpisali pravdni stranki, potrjuje njuno pogodbeno razmerje.
Iz razlogov sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 10/2010 z dne 8. 4. 2010 izhaja, da se za nepravočasno plačilo sodne takse (lahko) štejejo (zgolj) primeri, ko sodišče plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo (pravilno) uporabljene sklicne številke (reference) niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga (samoiniciativno) predloži zavezanec. Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 13. 12. 2019 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - presoja sodišča - vrsta kaznivih dejanj - obsodba v tujini - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Iz določbe 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da je ovira za odpust obveznosti zgolj kaznivo odejanje proti premoženju in gospodarstvu. To pa pomeni, da mora sodišče presoditi, ali dejansko gre za tako kaznivo dejanje. To je še posebno pomembno, ko je bil dolžnik obsojen v tujini.
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje od dolžnice zahteva predložitev sodbe, da bo lahko preverilo, za kakšno kaznivo dejanje je šlo. V kolikor pa dolžnica te sodbe ne bo predložila, pa si lahko pri odločitvi pomaga tudi s klasifikacijo EU.
ZZK-1 člen 124, 148.. SPZ člen 72.. ZAgrS člen 44.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - skupna lastnina - zavrnitev predloga za vknjižbo - razpolaganje s skupno lastnino - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Na nepremičnini, za katero se predlaga vknjižba novega imetnika lastninske pravice, je vpisana skupna lastnina štirinajstih skupnih lastnikov in z njo lahko razpolagajo le vsi kot eno. Ker tega v konkretnem primeru niso storili, predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - konkretna nevarnost - druge oblike zdravljenja - milejši ukrep - nujnost in sorazmernost ukrepa
Po ugotovitvah sodnega izvedenca druge milejše oblike zdravljenja za pritožnika ne pridejo v poštev, ker je v sedanjem stanju zaradi nekritičnosti do svoje bolezni nesposoben sodelovati. Potrebe po jemanju zdravil sam ne uvidi in zdravljenje očitno odklanja, ker je prepričan, da je popolnoma zdrav in zdravil ne potrebuje. Na to kaže tudi potek pritožnikovega predhodnega zdravljenja, saj gre pri njem za šesti sprejem na psihiatrično zdravljenje iz povsem podobnih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče prepričano, da je izrečen ukrep nujen in sorazmeren.
Razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih podizvajalske pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do podizvajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije. Morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu bi namreč lahko predstavljala podlago za vzpostavitev obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
Iz položaja stranske intervencije izhaja, da je intervenientov namen v pravdi med "tujima" strankama, da prepreči potencialno neugoden lastni pravni položaj do stranke, ki se ji je v intervencijski pravdi pridružil, na način, da si prizadeva za njen uspeh.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - odstranitev ograje - primerno sredstvo zavarovanja - način izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V konkretnem primeru gre za opravilo, ki ga ni mogoče šteti kot nenadomestno obveznost (odstranitev ograje in kolov), pač pa to lahko opravi tudi kdo drug, in se v takem primeru odpravi izvršba skladno z določbami 225. člena ZIZ. Takega predloga tožeča stranka ni podala, ni torej predlagala primernega sredstva zavarovanja ter je zato predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00035708
ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 341. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 5122.
stečajni postopek - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - izločitveni upnik - vložitev pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljenost ugovora - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je pritožnik zoper zadevni plačilni nalog za plačilo sodne takse že vložil ugovor in z isto vlogo predlagal oprostitev plačila sodnih taks, o čemer je sodišče že odločilo, njegov ponovni ugovor in predlog za oprostitev plačila sodnih taks nista dovoljena.
sprememba obtožbe na glavni obravnavi - pravica do učinkovite obrambe - isti historični dogodek - kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V skladu z določbami člena 344 ZKP sme tožilec med dokaznim postopkom, če spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, ustno spremeniti obtožni akt, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava celo prekine, da pripravi novo obtožnico, pri čemer pa se spremenjena obtožnica sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe, obdolženec pa mora imeti vedno primeren čas za pripravo obrambe v zvezi s spremenjenim obtožnim aktom.
Zato ni mogoče pritrditi stališču pritožbe, da je na ta način bila obdolžencu onemogočena učinkovita obramba, kajti ves čas postopka je bil v obravnavi isti historični dogodek z dne 28. 8. 2018, zato je glede na spremenjeno dejansko stanje pristojni državni tožilec smel modificirati obtožni akt tako, kot mu to dopušča določba člena 344 ZKP.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitvena dejanja - spravljanje drugih čez mejo
Obtožencu očitano kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v kvalificirani obliki po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je moč storiti na pet izvršitvenih načinov in sicer: s spravljanjem tujcev, ki nimajo dovoljenja z vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito na njeno ozemlje; njihovo prevažanje po Sloveniji; pomoč pri njihovem skrivanju; spravljanje enega ali več takih tujcev nezakonito za plačilo čez mejo ali ozemlje Republike Slovenije ter omogočanje nezakonitega prebivanja v Sloveniji. Le pri prvih treh izvršitvenih oblikah kazenski zakon predpisuje, da so podane, če se storilec ukvarja s takšnimi dejanji, torej ko gre za kolektivni delikt. Vrhovno sodišče RS je v predmetni kazenski zadevi že v sodbi z dne 23. 1. 2020, opr. št. XI Ips 65269/2019 (list. št. 403 do 406), pod točko 6 obrazložitve zavzelo stališče, sklicujoč se na uveljavljeno sodno prakso, da je glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1 kaznivo tudi enkratno spravljanje dveh ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države.