taksna obveznost - odmera sodne takse - osnova za odmero sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - omejitev vrednosti spornega predmeta - povečanje tožbenega zahtevka - ugovor zoper plačilni nalog - odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS U/1/46/15-15 z dne 25. 4. 2018, v zvezi s katero je Ustavno sodišče vrednost spornega predmeta po prvem odstavku 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 določilo na največ 500.000 EUR.
gospodarski spor majhne vrednosti - sklep o stroških - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročitev s fikcijo - datum oddaje pošiljke na pošto - potek roka za pritožbo
Pritožba je pravočasna, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan pritožbenega roka (drugi odstavek 112. člena ZPP). Iz vročilnice, pripete k l. št. 49, je razvidno, da toženki ob poskusu vročitve (8. 1. 2020) izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče vročiti. Zato je vročevalec v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker toženka pisma v danem roku ni prevzela, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom 15. dne od puščenega obvestila, torej 23. 1. 2020. To pa pomeni, da je rok 8 dni za pritožbo (določen v prvem odstavku 458. člena ZPP) pričel teči naslednji dan po vročitvi (24. 1. 2020), iztekel pa se je v petek, 31. 1. 2020. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, pripeti k l. št. 50, pa je razvidno, da je bila pritožba na pošto oddana priporočeno 1. 2. 2020, kar je en dan prepozno. Ker je toženka pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00036830
ZDZdr člen 39. ZPP člen 355.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici - pomanjkljivi razlogi - dopolnitev razlogov - ugotavljanje dejanskega stanja na pritožbeni stopnji - izvedensko mnenje
Razlogi v izpodbijanem sklepu so pomanjkljivi, a jih je ob upoštevanju v sklepu povzetega izvedenskega mnenja mogoče dopolniti v taki meri, da utemeljujejo sklep o obstoju zakonskih pogojev za zdravljenje osebe v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice za mesec dni.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - rok za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora - prepozno plačana sodna taksa
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik prepozno plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi, ker pa tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je utemeljeno štelo, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi umaknjen.
ZP-1 ne vsebuje določb, ki bi predpisovale, da se morajo nedovoljeni dokazi izločiti iz spisa (ekskluzijska pravila), prav tako tudi določba o razlogih za izločitev sodnika sodnikovo seznanitev z nedovoljenimi dokazi ne določa kot izločitveni razlog.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje pregona - absolutno zastaranje - splošni zastaralni rok
Zakonodajalec za prekršek po tretjem odstavku 109.a člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN -2 ni izkoristil možnosti določitve daljšega zastaralnega roka, zato v konkretnem primeru velja splošno določilo o absolutnem zastaranju pregona, to je 4 leta od storitve prekrška.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega sojenja - pisni zagovor - ustno zaslišanje - neresnična izjava - ponudba - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - zavestna malomarnost - razpolaganje z javnimi sredstvi - javno naročanje - odmera sankcije
Zagovor je osebni privilegij obdolženca, ki ga ta izkoristi ali pa tudi ne. Pomembno je, da mu sodišče poda možnost zagovora in to je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je odgovorno osebo pozvalo na podajo pisnega zagovora, ki ga je obdolženi B. B. tudi sestavil, podpisal in sodišču predložil, medtem ko se je ustnemu zaslišanju odrekel.
Ker sta bila pisna zagovora določna in podrobna ter sta se v njih pravna oseba in odgovorna oseba opredelila do vseh dejstev in očitkov obdolžilnega predloga, tudi ni prišlo do bistvene kršitve iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
Prekršek po 5. točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3 stori pravna oseba, ki kot ponudnik v ponudbi predloži neresnično izjavo, zato je sodišče prve stopnje pravilno kot bistveno presojalo, ali je bila v ponudbi kot celoti (torej vključno z dopolnitvijo) predložena (ne)resnična izjava ter je z vidika resničnosti izjave ocenjevalo izjavo, ki je bila podana pred javnim odpiranjem ponudb z dne 19. 10. 2016 in dopolnitev izjave na poziv naročnika z dne 11. 11. 2016.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 19/1, 25, 45, 51, 51/3.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pridržanje brez privolitve - sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogroženost življenja - ogroženost zdravja - arbitrarnost - pravica do osebne svobode - pravica do duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je povzelo ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, nato pa po vpogledu v spise sodišča, ki se nanašajo na predhodna zdravljenja nasprotnega udeleženca, in medicinsko dokumentacijo zaključilo, da so podani pogoji po 39. členu ZDZdr. Takšna obrazložitev je pavšalna, brez razlogov, ki jih mora vsebovati vsaka odločitev sodišča, in s tem arbitrarna. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča. Navedeno še posebej velja v tovrstnih zadevah pridržanja, kjer gre za posege v pravico do osebne svobode, v pravico do varstva duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037752
ZP-1 člen 35, 41, 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 186, 186/1. ZOZP člen 46. ZPrCP člen 34, 34/5, 37, 37/2, 37/5. ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZMV-1 člen 49, 49/7.
postopek o prekršku proti mladoletniku - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neizvedba predlaganega dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvajanja dokazov
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep.
Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.
ZIZ člen 34, 34/2, 55, 111. ZPP člen 11, 155, 337, 337/1.
nedopustne pritožbene novote - več sredstev in predmetov izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - rubež denarne terjatve dolžnika - konkretiziranost pritožbene navedbe - potrebnost izvršilnih stroškov - načelo ekonomičnosti postopka
Prepričljivega in logičnega zaključka sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju navedenega nepremičnine, s katerimi dolžnica utemeljuje predlog za omejitev izvršbe, ne bodo zadoščale za poplačilo upnika v obravnavani zadevi, dolžničina pavšalna in neizkazana navajanja o neobstoju zemljiškega dolga oziroma o odtujitvi zemljiškega pisma s strani upnika, ne morejo ovreči.
Vprašanje obstoja takšne terjatve se bo razčistilo šele v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik zarubljeno terjatev izterjati od (domnevnega) dolžnikovega dolžnika.
predlog za izvršbo na denarno terjatev - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
Sodišče je pri odločitvi o krajevni pristojnosti pravilno upoštevalo dolžnikovo stalno prebivališče. Na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva v pritožbi izpostavljeno dolžnikovo začasno bivališče.
dovoljenost ugovora po izteku roka - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe
Ugovor po izteku roka predstavlja izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ker ga dolžnik lahko vloži po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave (56. člen ZIZ). Besedna razlaga citirane določbe odkazuje na upoštevanje zgolj pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri čemer pa sodna praksa glede ugovornih razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka, ni enotna in del sodne prakse kot ugovorni razlog dopušča tudi razlog spremenjenega, odpravljenega in razveljavljenega izvršilnega naslova.
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - stvarna pristojnost - stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških - hitri postopek o prekršku - kršitev načela ne bis in idem - obdolžilni predlog - odločitev sodišča
Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka, postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so tako neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem.
ZP-1 člen 19a, 155, 155/1, 155/1-8, 192b, 192b/3, 192b/5, 202c.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Storilec je zaprosil za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora, zato bi sodišče moralo pri svojem postopanju uporabiti zakonska določila 13.a poglavja ZP-1 „postopek za odreditev nadomestnega zapora“ in ne določila 202.c člena ZP-1.
Okoliščina, ali je bil storilec pravilno povabljen, da se zglasi na razgovor za pripravo osebnega načrta, je odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zaključkov, da se storilec delu izmika (odločitev v smislu petega odstavka 192.b člena ZP-1) in sodišče nadaljuje s postopkom odreditve nadomestnega zapora ter izda sklep o nadomestnem zaporu, na kar bi moral biti storilec v sklepu poučen.
odgovornost države - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt brata
Ob pravilnem zaključku, da bi strokovnjak za strojne instalacije, če bi mu bila predložena dokumentacija, ki jo je zahteval ob tehničnem pregledu, lahko zaznal nevarnost ob hkratnem delovanju obeh peči zaradi nezadostnega prezračevanja objekta in bi nedvomno opozoril na to pomanjkljivost, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila z izdajo uporabnega dovoljenja omogočena uporaba objekta, v tej pravdi ugotovljeno dejansko stanje o delujočih obeh pečeh in obstoječem prezračevanju ob škodnem dogodku, pa predvidljive okoliščine za vodjo upravnega postopka (delavca upravnega organa in predsednika komisije za tehnični pregled) in sodelujoče, zato je smrt tožnikovega brata (in še dveh oseb) v vzročni zvezi z izdanim uporabnim dovoljenjem, torej s protipravnim ravnanjem delavca upravnega organa.
Ker je storilec sodišču predložil zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, iz katerega izhaja, da je začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil, bi moralo prvostopenjsko sodišče na podlagi šestega odstavka 202.d člena ZP-1 postopek odločanja prekiniti do predložitve zdravniškega spričevala, ki izkazuje storilčevo telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila, vendar največ za eno leto od vročitve sklepa o prekinitvi postopka in ne le za tri mesece, saj datum prvega oziroma ponovnega zdravstvenega pregleda nima vpliva na zakonsko določeno dobo prekinitve postopka.
nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec
ZKP torej določa, kako ravna oškodovanec, ki ga sodišče ni obvestilo o tem, da je državni tožilec odstopil od pregona. Svojo izjavo za nadaljevanje pregona mora podati pred pristojnim sodiščem v tridesetih dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec odstopil od pregona, sodišče pa v tem primeru smiselno uporabi določbe, ki urejajo institut vrnitve v prejšnje stanje. Pritožba sicer pravilno navaja, da je sodišče o odstopu od pregona obvestilo napačno družbo in da je ta sodišču sporočila, kdo je lastnik lokomotive in prava oškodovanka v obravnavani zadevi, a navedeno ne spremeni dejstva, da prava oškodovanka ni sodišča obvestila, da nadaljuje pregon.
URS člen 22, 23, 25.. ZIZ člen 41, 41/2, 41/2-4, 44, 44/2, 44/5, 61, 61/2, 62, 62/5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti sodne odločbe - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe - enakost orožij - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka.
Navedeno ustavno procesno jamstvo velja tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki je po naravi postopek s plačilnim nalogom, torej posebni pravdni postopek s pridruženo (pogojno) izvršbo. Zakonodajalec je izrecno omejil zahtevo po obrazložitvi odločitve le v fazi elektronske izdaje sklepa o izvršbi, ne pa tudi glede odločitve o ugovoru.
Kot poudarja pravna teorija, se zahteva obrazloženosti ugovora nanaša na ustavno ravnotežje procesnih položajev obeh strank z vidika enakosti orožij (22. člen URS), pri čemer so izraženi tehtni ustavnopravni pomisleki, da je lahko v tovrstnem postopku enakost orožij kršena. Zato mora biti v vsakem konkretnem primeru sodišče posebej pozorno, da navedeno ravnotežje pri presoji obrazloženosti glede na konkretno podano procesno gradivo (navedbe strank) vzpostavi in slednje ustrezno obrazloži z določno opredelitvijo do relevantnih navedb strank.
Po pojasnjenem tak nivo obrazložitve, ki je povsem splošen, ne zadošča.