SZ-1 res ne določa časa, v katerem mora stranka, ki ima svojo nepremičnino, to izdelati do te mere, da je primerna za življenje, a 15 let le predstavlja takšno obdobje, da je utemeljeno pričakovati, da bi tisti, ki ima namen ustvariti dom - stanovanje v tem obdobju to tudi ustvaril, predvsem od dejstvu, da je toženka že izdelala fasado in okolico hiše, ne pa tudi stanovanjskih prostorov. Zakon varuje najemnika, ki plačuje neprofitno najemnino, a le v razumnih mejah, ki ne smejo dopustiti zlorabe pravic.
SZ-1 člen 91, 103, 103/1, 103/1-4, 110, 110/1, 111, 111/2, 148, 173, 173/3, 173/8. ZPP člen 13. OZ člen 198.
urejanje razmerij v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske skupnosti - uporaba stanovanja brez pravnega naslova – prejem ugodnosti – odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog
Upoštevanje dejstva, da je tožena stranka razvezana (razveza je bila že v letu 1991, bivši zakonec pa se je izselil v letu 2008), bi pomenilo obid jasne določbe 8. odstavka 173. člena SZ-1, po katerem se je najemnik dolžan izseliti skupaj z osebami, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje.
ZDEN člen 2, 3, 3-6, 4, 19, 44, 44/3, 51, 51/4, 54, 54/1, 54/1- 1, 57, 57-1. ZJS člen 60, 60/3. ZNP člen 8, 37. ZPP člen 13, 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365/2, 365/3, 366. ZPVAS člen 10. ZSOS člen 2, 4. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin,nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, člen 1, 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, člen 1, 2, 3, 3/2, 4.
predhodno vprašanje - vezanost na odločitev upravnega organa – podržavljeno premoženje - določitev vrednosti podržavljenih zemljišč - načelo prirejenosti postopkov - načelo enakosti pred zakonom – stroški postopka
V predmetni zadevi je o vprašanju, ki je se v tej zadevi pojavlja kot predhodno, že pravnomočno odločil matični organ, v danem primeru upravni organ, zato je nepravdno sodišče na takšno odločitev vezano, pri čemer ni odveč podariti, da je vezanost na pravnomočne odločitve matičnega organa posledica učinkov pravnomočnosti sodnih kot tudi upravnih odločb. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno, ko se v presojo vprašanja, ali obstajajo ovire za vrnitev odvzetega premoženja v naravi, za katerega se naj v predmetnem postopku določi višina odškodnine, ni spuščalo in dejanskega stanja v zvezi s tem ni raziskovalo, temveč je sledilo pravnomočni odločbi Upravne enote ..... .
Potrebno je zavzeti stališče, da so pravni interesi Slovenske odškodninske družbe, d.d. istovetni z interesi Republike Slovenije, torej z interesi države, ki pa so prišli do izraza že v upravnem postopku, zato se sedaj nasprotna udeleženka, zgolj zato ker v predmetnem nepravdnem postopku nastopa kot pravna oseba in s tem kot samostojen pravni subjekt, ne more sklicevati, da pravnomočna upravna odločba zoper njo ne more imeti učinkov, saj je jasno, da je bila nasprotna udeleženka kot delniška družba ustanovljena prav z namenom, da država poravna svoje obveznosti nasproti denacionalizacijskim upravičencem in se iz tega razloga učinki pravnomočne odločbe Upravne enote Lendava z dne 8.9.1997 raztezajo tudi nanjo.
Predlagatelji v svoji pritožbi izpostavljajo, da se kultura zemljišč po zgodovinskem zemljiškoknjižnem izpisku in zaplembeni odločbi ni ujemala z dejanskim stanjem v naravi v času podržavljenja, vendar pa je ugotoviti, da predlagatelji v namen razjasnitve tega pravno relevantnega dejstva v postopku na prvi stopnji niso postavili ustreznih trditev niti predlagali kakšnih dokazov, da bi se ugotovile tako zatrjevane dejanske okoliščine. Sicer so v svojem predlogu pavšalno navedli, da jim zaradi stvarnih in pravnih ovir, določenih v 19. členu ZDen, v last in posest ni bilo vrnjenih 14 ha 54 a 55 m2 kmetijskih zemljišč in gozdov, pri čemer pa zemljiških parcel, kot te obstajajo danes in ki naj bi že v času podržavljenja predstavljale gozd, niso opredelili in tega niso storili niti kasneje v postopku. Tudi sedaj v pritožbi predlagatelji pavšalno navajajo, da je bila slaba polovica nepremičnin, ki jih z upravno odločbo ni bilo mogoče vrniti v naravi, v času podržavljenja gozd, kot gozdne parcele pa izrecno opredelijo le parc. št. 2222, 2228 in 2219, pripisane vl. št. 2404 k.o. ....., vendar pa takšne navedbe predlagateljev predstavljalo nedovoljeno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj ni videti nobenega razloga, niti predlagatelji tega ne zatrjujejo, da te trditvene podlage ne bi mogli podati že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno na kakršenkoli drugačen, razen na podlagi zakona določen način, ugotavljati vrednosti odvzetega premoženja, za katerega predlagatelji uveljavljajo odškodnino, kakor to sicer predlaga pritožba. Že z vidika enakosti pred zakonom, ki je v Ustavi RS (URS) opredeljena kot temeljna človekova pravica in svoboščina, kakršnikoli posebni kriteriji za določanje višine odškodnine izven predvidenih zakonskih okvirov, niso sprejemljivi.
O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.
Tožbeni zahtevek zaradi zapisa „nična oziroma neveljavna“ ni nesklepčen. Takšen zapis namreč ne predstavlja alternativne ugotovitve sodišča, ampak je besedo „neveljavna“ obravnavati kot sinonim za besedo „nična“.
Tožnika povrnitev vlaganj v stanovanje, izvršenih na podlagi (nične) kupoprodajne pogodbe, ne moreta terjati na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je bilo toženki stanovanje vrnjeno na podlagi denacionalizacijske odločbe in za prehod premoženja torej obstaja pravna podlaga. Pravne podlage tudi ne predstavljata določbi 25. in 60. čl. ZDen, ki urejata povrnitve vlaganj, opravljenih do uveljavitve ZDen, ne pa kasnejših vlaganj.
Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973.
Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.
nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
uporaba nepremičnine - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – ravnanje denacionalizacijskega zavezanca – tek zamudnih obresti od nadomestila
Zahtevek po 2. odst. 72. člena Zden predstavlja nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo upravičenci lahko dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali, pa je zaradi zakonske ureditve še niso mogli. Pri tem ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, zato nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca ni pogoj za ugoditev zahtevku.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
ZDen člen 44, 45. ZSOS člen 7. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12, 12/1, 12/1-2.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada – obresti od odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada in se obveznice izročajo na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna po 1. 7. 1996 (po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice), je osnova za izračun enaka odškodnini, na katero se glasi odločba. Za take primere je obrestovanje obveznic urejeno v 45. členu ZDen (po 6 % z zakonom določeni obrestni meri), in ne v 7. odstavku 44. člen ZDen.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058820
ZPVAS člen 10. ZDen člen 5, 56, 56/1. ZIKS člen 145. ZNP člen 1, 1/2, 97, 97/1.
denacionalizacija - agrarna skupnost - nemožnost vrnitve v naravi - odškodnina kot oblika denacionalizacije - vrsta postopka
Zaradi narave odškodninskega zahtevka iz 10. člena ZPVAS, ko je odškodnina po svoji vsebini oblika denacionalizacije, kadar vrnitev premoženja kot primarna oblika denacionalizacije ni mogoča, se o takih zahtevkih odloča v nepravdnem postopku.
Utemeljenost zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe po 88.čl. ZDen ni odvisna od dejanske dolžnosti vrnitve nepremičnine v naravi. Ugovorov toženca o ovirah za dejansko vrnitev, kot je npr. last fizičnih oseb (3. odst. 16. čl. ZDen), zato ni mogoče upoštevati.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0055926
ZDen člen 88. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 16.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja – nična pogodba – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pogodba, s katero se na občino prenaša lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, na katerih je lastništvo sicer pridobila že na podlagi samega zakona (5. čl. ZLPP oziroma 14. čl. ZSKZ) in na katerih se ji dovoljuje vknjižba v zemljiško knjigo, ne predstavlja prepovedanega razpolaganja v smislu 88. čl. ZDen, temveč zakonsko predviden način izvedbe prenosa lastništva.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – prenos lastninske pravice - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena ZDen – prepoved nadaljnjih prenosov – možnost vrnitve v naravi – ničnost pogodbe – dobrovernost pogodbenikov – pravni interes za ugotovitveno tožbo – začasna odredba
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, s katero pogodbenika zgolj ugotavljata določena pravna dejstva, ki omogočajo vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ne predstavlja prenosa lastninske pravice in zato ne gre za prepovedano razpolaganje v smislu 88. čl. ZDen.
ZDen člen 16, 16/1, 20, 21, 22. ZUreP-1 člen 95, 102, 105, 106, 110. ZNP člen 19. ZRud člen 32, 33, 34, 35, 36.
vrnitev nepremičnine v last – vrnitev premoženja – izvajanje podeljene rudarske pravice na nepremičninah, vrnjenih v last – analogna uporaba določb o razlastitvi – ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Sodišče v nepravdnem postopku na predlog ni vezano, tako kot je vezano na zahtevek v pravdnem postopku, v nobenem primeru pa ni vezano na materialnopravno kvalifikacijo nastalega razmerja.
Zmotno materialnopravno stališče, da nastale situacije ni mogoče rešiti drugače kot z določitvijo odškodnine, je predlagatelja vodilo, da je predlog za ureditev nastale situacije formuliral tako, da je podal „predlog za določitev odškodnine“, vendar je iz opisa dejanskega stanja in njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da želi v tem postopku predvsem urediti nastala razmerja glede v last vrnjenega kompleksa nepremičnin, pri čemer izrecno omenja tudi mesečno najemnino, podane pa so prav tako navedbe o tem, kaj predlagatelj ocenjuje, da je primerna „odškodnina“ oziroma višina odmene za uporabo njegovih zemljišč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0058005
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 181, 181/2.
ničnost prodajne pogodbe - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku
Določba 88. člena ZDen prepoveduje pravni promet tudi v tistih primerih, ko se nakazuje možnost vračila v naravi (torej v prvi fazi še hipotetično oz. abstraktno), pa sicer o denacionalizacijskem zahtevku še ni odločil pristojni upravni organ, denacionalizacijski upravičenec pa terja vračilo v naravi. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS, II Ips 331/2006, z dne 15.10.2008, ki je sicer delno spremenila dosedanjo sodno prakso glede tega vprašanja z razlago, da 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičenca v postopku denacionalizacije. Določba govori o „obstoju dolžnosti vrnitve“, torej abstraktni možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljene dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.