CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSM00074327
ZDen člen 81.
oporočna razpolaganja pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedovanje na podlagi zakona
Po 81. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) veljajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede denacionaliziranega premoženja samo, če je to v oporoki izrecno določeno. Volja zapustnika se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil. Gre za preferiranje zakonitega dedovanja v primeru denacionaliziranega premoženja. Vprašanje, ali velja oporočno razpolaganje tudi za denacionalizirano premoženje, je pravno vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče v zapuščinskem postopku. Zakonodajalec je tako uzakonil razlago oporoke v korist zakonitih dedičev (slednje je bilo tudi predmet ustavne presoje). Ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago, tako ne pride v poštev.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s sodiščem prve stopnje, da je bilo premoženje podržavljeno ex lege že z uveljavitvijo Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji Slovenije in da so bile kasnejše odločbe zgolj deklaratorne. Zoper to govori jasna jezikovna razlaga citiranega določila ZDen; določba 81. člena govori o oporoki, ki bi bila sestavljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred uveljavitvijo zakona ali sámo nacionalizacijo, pa tudi sodna praksa VS RS ne govori enotno in ustaljeno drugače.
Glede odločbe iz 19. 1. 1959 pritožbeno sodišče sodi - in s tem v bistvenem zaključku pritrjuje sodišču prve stopnje - da se z njo zapustniku premoženje ni razlastilo, da torej ta odločba ni imela narave samostojne razlastitvene odločbe. Gre le za uskladitveno, tako rekoč popravno odločbo v zvezi z odločbo z dne 12. 5. 1947, ko to izhaja iz nje same (iz odločbe l. 1959).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070429
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 45, 46, 72, 72/2.. ZPVAS člen 8, 8/4, 10.. ZPP člen 5, 236a, 236a/2.
odškodnina za podržavljeno premoženje - odškodnina članom agrarne skupnosti - kriteriji za določitev višine odškodnine - izgubljena korist - načelo kontradiktornosti - predložitev pisne izjave priče - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Temeljno pravilo za določanje vrednosti (vseh vrst) podržavljenega premoženja vsebuje prvi odstavek 44. člena ZDen v zvezi s četrtim odstavkom 8. člena ZPVAS, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. To pravilo je dopolnjeno v določbi tretjega odstavka 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi predpisa.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 8, 8/1, 8/2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - obstoj ovire za vrnitev premoženja v naravi - ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja - neto aktiva podržavljenega podjetja - pomanjkljivosti sklepa - podzakonski predpis - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Temeljno, z zakonom določeno pravilo je, da se vrednost zaplenjenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Oblike in obseg vrnitve denacionaliziranega premoženja so določeni v tretjem poglavju ZDen; merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih podjetij oziroma premoženja so določena v podzakonskem predpisu. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja predvidevajo ugotavljanje vrednosti podjetij po metodi neto aktive, torej tako, da se od vrednosti sredstev odštejejo obveznosti. Sodna praksa je enotna, da je v primerih, ko gre za vračanje podjetja, treba ugotoviti njegovo neto aktivo.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071514
ZDen člen 32, 88. OZ člen 10, 130, 130/1. ZLS člen 19c, 19c/4.
denacionalizacija nepremičnin - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena zden - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - gradnja objekta - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - denarna odškodnina zaradi razlastitve - ovire za vrnitev v naravi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - načelo prepovedi povzročanja škode - predvidljivost škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo s stališča, da ni nedopustno le ravnanje, ki je s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Kot izhaja iz odločbe VS RS, sprejete v tej zadevi, je nedopustno ravnanje, ki je v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja. V sodni praksi VS RS ima oporo tudi stališče v izpodbijani sodbi, da je pri presoji nedopustnosti ravnanja treba odgovoriti na vprašanje, ali je bil škodni dogodek za povzročitelja škode objektivno predvidljiv. Vrednostno merilo je predvidljivost negativne posledice ravnanja, izhodišče presoje pa so konkretne okoliščine.
Pravilno je pritožnikovo stališče, da je trenutek začetka gradnje dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na presojo o obstoju ovir za vračanje v naravi, vendar je bil v obravnavanem primeru del parcele že pozidan. V dvomu, ali je gradnja na ostalem delu parcele dopustna ali ne, je prva toženka pridobila izjavo tožnika. Ker je dobila njegovo dovoljenje, da na odvzeti parceli gradi teniško igrišče, ji ni bilo treba čakati na izid denacionalizacijskega postopka. S tem, ko je dovolil gradnjo, je tveganje izida navedenega postopka tožnik prevzel nase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00070080
ZVEtL-1 člen 23, 23/3, 42, 42/1, 52. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/1, 190, 190/1. SPZ člen 9, 10, 49, 49/1, 101, 101/1, 105, 105/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (2001) člen 1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - konkurenca pridobitnih naslovov - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - razpolagalna nesposobnost - dobrovernost pridobitelja - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - nepoštenost pridobitelja - nagib za nakup parcele - družbena lastnina - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - denacionalizacijska odločba - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - javna površina - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - ogled nepremičnine - prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Kadar je očitno, da nepremičnina ni v neposredni posesti prenosnika, kupec ne ravna pošteno, če se zanaša zgolj na zemljiškoknjižne podatke. Standardu poštenega ravnanja je v tem primeru zadoščeno le v primeru, če poskuša pravnoposlovni pridobitelj raziskati neskladje.
Ker je bila sporna parcela po dejanski rabi javna površina, se toženka ne bi smela zanesti zgolj na zemljiškoknjižni podatek, da gre za splošni skupni del stavbe. Toženki je bilo znano, da je predmet prodaje denacionalizirano premoženje, zato bi morala glede na neskladje med pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine preveriti, ali je bila pravni prednici prodajalcev na podlagi denacionalizacijskih odločb, navedenih v prodajni pogodbi, vrnjena tudi sporna parcela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00070072
ZDen člen 74, 74/1, 82. ZD člen 132, 136, 136/2, 138, 138/2, 221. ZPP člen 205, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 208/4.
pravnomočen sklep o dedovanju - premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dedovanje denacionaliziranega premoženja - izvedba novega zapuščinskega postopka - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka po samem zakonu - odločanje kljub prekinitvi postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - deklaratorna narava sklepa - nadaljevanje prekinjenega postopka - prevzem postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - odstop dednega deleža v korist določenega dediča - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - oblika izjave - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - nepreklicnost izjave o sprejemu dednega deleža - pozneje najdeno premoženje zapustnika
V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje z vsemi v tem postopku izdanimi sklepi (tako s sklepom o dedovanju kot z dodatnimi sklepi o dedovanju) že odločilo o dedovanju premoženja, ki je zapustniku pripadlo na podlagi delnih odločb o denacionalizaciji. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi bilo treba uporabiti (specialnejši) 74. člen ZDen.
Tako teorija, kot sodna praksa, zavzemata stališče, da se lahko naknadno najdeno premoženje razdeli povsem drugače kot prvo. Skladno s 138. členom ZD sta izjava o sprejemu dediščine in izjava o odpovedi dedovanju nepreklicni, pri čemer zadnja ne more biti delna, ne pogojna. Sodišče prve stopnje tako zavezujejo (zgolj) že podane dedne izjave o sprejemu ali odpovedi dednega deleža. V kolikor so te spoštovane, pa je dedičevo razpolaganje s svojim dednim deležem (tudi) na naknadno najdenem premoženju, prosto. Povedano drugače, dedič, ki je podal izjavo o sprejemu dednega deleža na (takrat) znanem obsegu zapuščine, tudi v primeru pozneje najdenega premoženja ne more več podati izjave o odpovedi dedovanju (ali obratno). Lahko pa s svojim dednim deležem razpolaga v korist sodediča (npr. z odstopno izjavo oziroma dednim dogovorom). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
S pravnim poslom mortis causa (npr. oporoko), se zapustnik zavezuje glede razpolaganja s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti in katerega pravni učinki nastopijo šele z zapustnikovo (oporočiteljevo) smrtjo. Skladno z drugim odstavkom 136. člena ZD pa odstop dednega deleža sodediču predstavlja pogodbo civilnega prava, s katero pogodbenik („odstopnik“) ne razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti ampak s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. To pomeni, da je dedinja najprej sprejela dedovanje in nato (inter vivos) svoj dedni delež odstopila sodedinji. Veljavnost takšnega posla tudi ni odvisna od odobritve preostalih dedičev, ki pri poslu niso udeleženi. Vsak poslovno sposoben dedič lahko s svojim dednim deležem prosto razpolaga ter ga (tudi) odstopi kateremu od sodedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074658
ZDen člen 67, 77. OZ člen 190, 299, 358, 358-3, 360. ZPP člen 155, 165.
denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - odškodnina v obveznicah SOD - obveznice Slovenske odškodninske družbe (SOD) - prodaja obveznic - vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - amortizacijski načrt - razdelitev premoženja - dediči denacionalizacijskega upravičenca - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - upravičenja skrbnika za poseben primer - odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - protipravno ravnanje - naloge skrbnika - upravljanje premoženja - odškodninska odgovornost dedičev za škodo, ki jo je povzročil zapustnik - nerazdelna obveznost - neupravičena obogatitev - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - terjatve med določenimi osebami - pravnomočen sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja - pravnomočnost sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustna pritožbena novota - dokazno breme - posredni dokaz - skopa trditvena podlaga - napačna uporaba materialnega prava - vmesna sodba - obseg zapuščine - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - stroški pritožbenega postopka
Skrbnik je dolžan vestno skrbeti in upravljati premoženje, ki mu je zaupano. Ni sporno, da je zapustnik, ki je bil postavljen za skrbnika za poseben primer, v postopkih, v katerih je bila priznana odškodnina v obveznicah, obveznice, z izjemo 121, prodal že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju po denacionalizacijskih upravičencih za obveznice. Odtujitev stvari oziroma premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju presega skrbnikovo redno upravljanje. Tožnica bi zato načeloma lahko zahtevala povrnitev škode v obliki denarne odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti zapustnika. Vendar pa je razpolaganje zapustnika kot skrbnika za poseben primer dopustno, če s tem soglašajo denacionalizacijski upravičenci oziroma njegovi dediči.
Funkcija skrbnika za poseben primer je v tem, da upravlja premoženje in zastopa vse dediče do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju denacionaliziranega premoženja. Ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju namreč zapuščina preide na dediče, ki izvršujejo vsa upravičenja iz zapuščine oziroma odgovarjajo za zapustnikove obveznosti do višine vrednosti dediščine oziroma dednega deleža. Šele takrat dedič dejansko prevzame zapuščino ter z njo upravlja. Zapustnik tožnici obračuna ni izstavil. Ker funkcija skrbnika preneha z nastopom pravnomočnosti sklepa o dedovanju, šele takrat tudi nastane njegova obveznost, da dedičem obračuna vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo, ter dedičem izroči njihov pripadajoči dedni delež. V konkretnem primeru je funkcija skrbnika prenehala z njegovo smrtjo, torej še pred izdajo sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STEČAJNO PRAVO
VSL00067400
ZFPPIPP člen 309, 309/1-2, 310, 310/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-3. ZPP člen 285, 337, 337/1.
denacionalizacija nepremičnin - pravica do denacionalizacije - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravni interes kot procesna predpostavka - pomanjkanje pravnega interesa - pričakovana lastninska pravica - stečajni postopek - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - materialno procesno vodstvo - odpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.
Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne spremembe tožbe, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067815
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16, 16/3, 31. OZ člen 642. ZPP člen 245, 245/3, 362, 362/1.
vrnitev denacionalizirane nepremičnine v naravi - oddaja denacionalizirane nepremičnine v najem - Triglavski narodni park - višina najemnine - izvedensko mnenje - uporaba nepremičnine - možnost uporabe - napotki pritožbenega sodišča - prekluzija - pravočasne navedbe - izvedensko delo - nagrada za delo izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - višina nagrade izvedenca - določitev plačila - predračun - podlaga odmere nagrade
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je oddajanje nepremičnine za kampu dopolnilno dejavnost le hipoteza. Tožnica je ob pravočasnih trditvah in naknadni konkretizaciji možnih dejavnosti pojasnila, da najemnik za potrebe kampa lahko uporablja nepremičnino za dopolnilne dejavnosti v skladu z javnopravnimi zakonskimi omejitvami, kar bi lahko bilo ekonomsko možno in dopustno tudi v spornem obdobju. V ta namen je zato tudi ponudila določene listinske dokaze, ki izkazujejo, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, možno rabo nepremičnine, a z omejitvami.
Ker so bile trditve o možnosti oddajanja nepremičnine v najem za dopolnilne dejavnosti za potrebe dejavnosti kampiranja glede na vse navedeno pravilno upoštevane kot pravočasne, napotki višjega sodišča v razveljavljenem sklepu glede uporabe metode za izračun nadomestila koristi niso odločilni.
Kadar se za izvedensko delo angažira nekoga, ki ni sodni izvedenec, za odmero nagrade in stroškov ni mogoče avtomatično upoštevati Pravilnika in je določitev višine nagrade stvar dogovora med sodiščem in strokovno institucijo, če dogovora ni, pa se nagrada prizna po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki predstavlja običajno plačilo za tako delo (drugi odstavek 642. člena OZ).
Pravdni stranki nista soglašali s predvidenimi stroški izdelave izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje namreč strokovne institucije sploh ni pozvalo na predložitev ponudbe, koliko bi znašali stroški v zvezi z izdelavo mnenja, zato predvideni stroški strankama niso bili vnaprej znani in z njihovo predvideno višino nista mogli soglašati. Strinjanje s postavitvijo izvedenske institucije ne pomeni, da sta pravdni stranki soglašali s stroški, s katerimi sta se seznanili šele po izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje pravdnih strank celo ni seznanilo z računom oziroma stroškovnikom, ki ju omenja v izpodbijanem sklepu.
ZDen člen 5, 42, 42/1, 51, 56, 56/1, 56/3, 62, 66, 66/1. ZPP člen 315. ZNP člen 2.
denacionalizacija nepremičnin - vmesni sklep - oblika denacionalizacije - vrnitev premoženja v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - odškodnina v obveznicah - denacionalizacijski postopek - dispozitivnost postopka - denacionalizacijski zavezanec - Slovenski državni holding (SDH)
V nepravdnem denacionalizacijskem postopku je glede na vsebino zahtevka vmesni sklep o podlagi za denacionalizacijo nepremičnin dopusten. V obravnavanem primeru je bil že izdan.
Za izpodbijani sklep, ki zavrne (predlagano) obliko denacionalizacije, ni podlage ne v 66. členu ZDen, ker je odločanje o obliki vrnitve sestavni del odločanja o predlagani denacionalizaciji, niti v 315. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker odločanje o obliki denacionalizacije ne spada v odločanje o upravičenosti do denacionalizacije (temelju zahtevka).
Zavrnilni sklep že po svoji naravi ne more predstavljati vmesne odločbe, ampak le končno odločbo.
Sodišče je pri odločanju o zahtevi za denacionalizacijo v celoti vezano na predlog oziroma zahtevek stranke. To velja tako glede oblike denacionalizacije, kot zavezancev za predlagano obliko denacionalizacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00069041
ZIKS člen 145.. ZNZGP člen 7.a.. ZKP člen 416.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - prehod premoženja v državno last ex lege - prehod premoženja v državno last po zakonu - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - načelo prirejenosti postopkov - prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) - konfiskacija premoženja - zaplemba premoženja
Sodišče je pravilno ugotovilo značaj odločbe Izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora z dne 25. 4. 1952. Gre za nacionalizacijsko, deklaratorno odločbo upravnega organa, ki je ni mogoče vzporejati s kazensko zaplembno sodbo. Njena razveljavitev v obnovljenem kazenskem postopku nepravdnega sodišča ne veže.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - izločitev iz zapuščine - mešana pogodba - lastninska pravica tretjega - izvirna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - vezanost na odločitev upravnega organa - načelo delitve oblasti
Čeprav je bilo mogoče najti tudi drugačna stališča, je v naši sodni praksi prevladalo stališče, da morebiti prej pridobljena lastninska pravica tretjega na nepremičnini z denacionalizacijsko odločbo (pogojno) preneha; poseg v z denacionalizacijsko odločbo pridobljeno lastninsko pravico brez predhodne odprave, razveljavitve oziroma spremembe take odločbe pa ni dopusten.
Zodločitvijo o tem, da premoženje ne spada v zapuščino, ker ga je zapustnik izročil prevzemniku pred nacionalizacijo, prihaja do “popravljanja oz. spreminjanja denacionalizacijske odločbe“, izdane v upravnem postopku. O lastninski pravici se sicer res praviloma odloča v pravdnem postopku, a zakonodajalec je neko zgodovinsko pogojeno, časovno omejeno in izrazito specifično situacijo popravljanja lastninskih krivic postavil v upravno pristojnost. Ker je tako, je treba zaradi načela delitve oblasti to pristojnost spoštovati.
Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino oziroma lahko v sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Lastninska pravica na podlagi pravnega posla se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo; lastninska pravica v pričakovanju (če bi držalo, da je izročilna pogodba takšna, da bi omogočala vpis v zemljiško knjigo) pa je lahko kvečjemu razlog za to, da zapuščinsko sodišče z izdajo sklepa o dedovanju počaka (če je predlog za vpis v zemljiško knjigo že vložen), ne more pa ob izdaji sklepa o dedovanju nadomestiti pridobitnega načina.
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme v dediščinski tožbi na dedičih - tožnikih, in sicer glede obstoja in višine zapuščine, ki jim pripada.
Edina dedinja po svojih starših (starih starših A. A. in tožnice) je bila njuna hči B. B., ki je postala lastnica vrnjenega premoženja že na dan pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDen). Dne 30. 9. 2013 je podala dedno izjavo, ki se je štela za izjavo o odstopu njenega dednega deleža (celotne dediščine) njenima otrokoma (A. A. in tožnici), vsakemu do polovice (drugi odstavek 136. člena ZD), saj je izjavila, da se odpoveduje dedovanju po pokojnih starših in da prepušča dedni delež (dediščino) sinu A. A. in hčerki (tožnici), in sicer vsakemu do polovice. Ta izjava je bila nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD) in je veljala za celotno materino premoženje, katerega dedinja bi bila po njenih starših (prim. II Ips 17/2020), razveljavitve te dedne izjave pa mati ni zahtevala (drugi odstavek 138. člena ZD). To pomeni, da je bila delitev dediščine med A. A. in tožnico (za vsakega do polovice) izvršena že na podlagi te dedne izjave njune matere ter sta A. A. in tožnica že tedaj postala solastnika denacionaliziranega premoženja, vsak do polovice (prim. tudi podoben položaj po četrtem odstavku 146. člena ZD). Poseben dogovor o delitvi dediščine med A. A. in tožnico (da postaneta solastnika vsak do polovice) zato sploh ni bil potreben.
Ob določilu oporoke, da zapustnik zapušča (vse) svoje premoženje toženki, se prvemu sodišču v tej pravdi ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, katero (svoje) premoženje je oporočitelj zapustil toženki.
ZDen člen 73, 73/1, 73/2. ZIZ člen 17, 17/1. ZSOS člen 7, 7/2, 7c. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (1996) člen 12, 12/2.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - narava terjatve - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - nedenarna terjatev - zamuda z izpolnitvijo - zakonske zamudne obresti
Odškodnina po 73. členu ZDen se poravnava v obveznicah in ne v denarju. Pri izročitvi obveznic torej ne gre za denarno terjatev, od katere bi lahko tekle zakonske zamudne obresti po splošnih obligacijskih pravilih. ZDen je v povezavi z ZSOS in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, določil odločilne lastnosti obveznic in postopek njihovega izplačevanja. Pri tem je bilo vzpostavljeno fiksno obrestovanje s 6% obrestno mero, do izplačila katere je upravičen v denarnem znseku.
vzpostavitev etažne lastnine - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravni interes za udeležbo v postopku - podržavljeno premoženje - nacionalizacija dela nepremičnine
Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine.
Osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v postopku.
ZST tarifna številka 3, 3/1. ZST-1 člen 39. ZST-1D člen 48. ZDen člen 71, 71/1, 72.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopku - odškodninski zahtevek - odškodninski zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe - odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja - stroški postopka - denacionalizacijski upravičenec kot stranka v postopku - dolžnost plačila sodne takse - uporaba predpisa - uporaba ZST in ZST-1 - prehodna določba - začetek postopka - podredni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen. Pritožbeno stališče, da pritožnika sodne takse nista dolžna plačati, torej ni pravilno.
Pritožnika pa utemeljeno izpostavljata, da se je postopek v tej zadevi (kot nepravdni) začel pred 1. 10. 2008, torej v času veljavnosti ZST. V postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, se v skladu s prehodno določbo 39. člena ZST-1 takse do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dotedanjih predpisih in po dotedanji tarifi, torej po ZST.
Drugače pa velja glede podrednega zahtevka. Postopek s podrednim zahtevkom pritožnikov je začel teči 24. 6. 2021, torej v času veljavnosti ZST-1. Pritožnika dolgujeta takso za podredni zahtevek, saj gre pri zahtevku, naj se odškodnina plača nekomu drugemu kot je zahtevano s primarnim zahtevkom, za zahtevek na drugi dejanski in pravni podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060821
SZ člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/2, 117/5, 118, 119, 123, 125, 125/2, 125/3, 125/4, 147, 147/3. SZ-1 člen 166, 176, 176/1. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1, 200/3. SPZ člen 23, 66, 66/3. ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 21, 21/1. ZIZ člen 238, 238/1. ZZK-1 člen 31, 32. ZDen člen 88.
pravica do odkupa stanovanja - lastninjenje in privatizacija stanovanj - denacionalizacija stanovanjske stavbe - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pravni interes - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo - pravni učinek dejanj intervenienta - nujno sosporništvo - najemna pogodba za nedoločen čas - neprofitna najemnina - pravni naslov - nedokončana etažna lastnina - solastništvo nepremičnine - tožba na sklenitev kupne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo - odkupna vrednost - določitev vrednosti spora - odmera stroškov postopka - nedovoljena pritožbena novota
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.
Nedokončana etažna lastnina (nerazdeljena solastnina) ni ovira za privatizacijski odkup. Tožnik ima pravico zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki, saj njegov zahtevek ne posega v lastninska upravičenja drugih solastnikov tj. naslednikov upravičencev iz postopkov vrnitve podržavljenega premoženja.
Upravičenci lahko uveljavljajo pravico do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti v zakonsko določenem roku. Prekluziven je rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja, ne rok za vložitev tožbe. Ker je postopek za vrnitev podržavljenega/zaplenjenega premoženja predstavljal pravno oviro za odločanje o zahtevi za odkup stanovanja, je šteti, da je zahteva za odkup, ki jo je tožnik podal 13. 11. 1991 ter ponovno 29. 9. 2014, ohranila svoje pravne učinke.
ZDen člen 72. OZ člen 191, 270, 285, 287, 288. ZIZ člen 55.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - postopek denacionalizacije - vrnitev podržavljenih zemljišč - višina nadomestila - nemožnost uporabe nepremičnine - dopolnitev izvedenskega mnenja - pritožbena obravnava - dokazno breme - nečista denarna terjatev - cene v času sojenja - les in lesni sortimenti - prodaja lesa - delna izpolnitev - valorizacija - vračunavanje delne izpolnitve - ugovor v izvršilnem postopku
Ker je bilo dokazno breme za trditev, da je bila (zaradi neustreznih tarif, napak pri merjenju ali dodatno posekanega drevja) bruto količina posekanih dreves v obravnavanem obdobju večja od uradno evidentirane, na tožnici, tega bremena pa ni zmogla, je neto količina lesa, ki pomeni izhodišče za izračun nadomestila, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovljena.
Tožnica pravilno opozarja, da gre pri nadomestilu po 72. členu ZDen, ki predstavlja povračilo koristi, ki bi jo tožnica dosegla, če bi nepremičnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti posameznih odločb, sama uporabljala oziroma z njimi upravljala, za nečisto denarno terjatev. To pa posledično pomeni, da mora sodišče nadomestilo izračunati ob upoštevanju razmer (cen) v času sojenja.
Valorizacija predstavlja matematično metodo izenačitve časovno-vrednostnega trenutka obračuna terjatve. Ker je nadomestilo, do katerega je tožnica upravičena, odmerjeno po cenah ob zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje, je treba na enak način upoštevati tudi realno vrednost delnega plačila.
Znesek delnega plačila se poračuna tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so se natekle do dneva plačila, morebiten ostanek pa se uporabi za (delno) plačilo glavnice.