• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSRS Sklep VIII Ips 292/2017
    5.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00009414
    ZPP člen 41, 367, 367/5.
    nedovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
    Zmotno je stališče toženke, da se pri presoji, ali je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotavlja s seštevanjem zahtevkov, ki se z revizijo dejansko izpodbijajo in zahtevkov glede katerih še sploh ni pravnomočne odločitve, ker je glede njih zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Z revizijo izpodbijani del se lahko nanaša le na odločitev o ugoditvi ali pa zavrnitvi tožbenega zahtevka s pravnomočno sodbo, ne pa tudi na odločitev o razveljavitvi dela prvostopenjske sodbe in vrnitvi zadeve temu sodišču v novo sojenje.
  • 982.
    VSRS Sklep Dsp 2/2017
    5.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00009347
    ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2.
    obnova postopka - obnovitveni razlogi - novi dokazi - dopolnilno izvedensko mnenje
    Razlog za obnovo lahko predstavljajo le tisti dokazi oziroma dejstva, ki so obstajala v času pravnomočno končanega postopka, nova pa so le v tem smislu, da stranka brez svoje krivde tedaj zanje ni vedela in je zanje izvedela šele po zaključku postopka, ki ga želi obnoviti. Dejstva oziroma dokazi, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo postopka.

    Dopolnilno mnenje, ki ga je ZPIZ podal po pravnomočno končanem postopku, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj v času trajanja prejšnjega postopka ni bilo znano in v tistem času ni niti obstajalo.
  • 983.
    VSRS Sodba VIII Ips 169/2017
    5.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00009289
    ZDR člen 38, 38/1, 38/2, 39, 39/2.
    konkurenčna klavzula - pogodbena kazen - pogodba o zaposlitvi - posebna znanja - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - zavarovalni zastopnik
    Predmet zaščite po konkurenčni klavzuli so tista proizvodna, tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki imajo poseben pomen za delodajalčevo poslovanje in z uporabo katerih lahko delavec konkurira bivšemu delodajalcu. Gre za znanja, za katera obstaja upravičen poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja.

    Pri presoji, ali gre za znanje, ki ima poseben pomen za delodajalčevo poslovanje, ni nujno, da gre za znanje, ki predstavlja izum delodajalca oziroma znanje, ki ga ni mogoče pridobiti drugje. Potrebno je presojati celokupno znanje, ki ga je v 15 letih dela pri tožnici pridobil toženec, torej vsa zunanja in interna izobraževanja, ta pa so med drugim vključevala tudi izobraževanja v zvezi z prodajnimi tehnikami, metodologijami in produkti, ki so plod raziskav in izkušenj tožnice.

    Odstotek nadomestila, naveden v pogodbi o zaposlitvi (40 % povprečne plače delavca), je višji od zakonsko določenega minimalnega deleža (najmanj tretjina povprečne plače delavca). Toženec bi bil upravičen do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v višini 2.246,13 EUR, kar znatno presega znesek povprečne plače v RS v spornem obdobju. Takšno nadomestilo zato predstavlja ustrezno nadomestilo tudi upoštevaje položaj delavca, v katerem se ta znajde zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.
  • 984.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 211/2017
    23.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00009408
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
    Tožnica je nepooblaščeno, brez sodelovanja računovodskega servisa in brez vednosti direktorja toženke sestavila in podpisala bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter ju poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ki ju je uporabil za gospodarsko odločanje, pri čemer je bila bilanca stanja v celoti nepravilna. Tožnica je ravnala preko pooblastil, ki jih je imela, v nasprotju z dotedanjo prakso in brez vednosti direktorja, zato je toženka njeno ravnanje utemeljeno opredelila kot hujšo kršitev delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
  • 985.
    VSRS Sodba VIII Ips 162/2017
    23.1.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS00009348
    ZPIZ-2 člen 109, 109/1, 109/4, 178, 178/1.
    invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine
    Pogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi.

    Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.
  • 986.
    VSRS Sodba VIII Ips 167/2017
    23.1.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS00009750
    KZ-1 člen 257a. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - denarna sredstva - oškodovanje
    Tožnica je bila javna uslužbenka, zaposlena pri toženi stranki, ki je uporabnik javnih sredstev (financira se iz občinskega proračuna). Z odobravanjem in realizacijo plačil za delo, ki ga družba A. A. d.o.o. ni opravila, je omogočila nezakonito oziroma nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in je ta res nastala. S tem je kršila delovne obveznosti, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev.
  • 987.
    VSRS Sodba VIII Ips 339/2017
    23.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00009727
    ZSDU člen 53, 53/1.
    kolektivni delovni spor - zakonitost volitev članov sveta delavcev - bistvena kršitev določb postopka - kandidatna lista - glasovnica
    Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost.
  • 988.
    VSRS Sklep VIII Ips 299/2017
    23.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00007857
    ZPP člen 86, 87, 112.
    revizija - prepozna revizija - revizija vložena na nepristojno sodišče - očitna pomota - zavrženje revizije
    Revizija toženke bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če bi bilo nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti toženke (vendar le v primeru, če ne bi imela pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP), ali v primeru očitne pomote. Očitne pomote vložnika, ki ga zastopa odvetnik (oziroma v tem primeru Državno odvetništvo RS) po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto in ne za neznanje ali neskrbnost, bi bila v takšnem primeru mogoča npr. tedaj, ko bi bilo sodišče v vlogi (reviziji) pravilno opredeljeno, napačen naziv pa bi bil nato zapisan na pisemski ovojnici. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.
  • 989.
    VSRS Sklep VIII Ips 190/2017
    23.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00009358
    ZPP člen 252, 252/1, 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 136. ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delodajalca - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ugotavljanje prištevnosti - nerazsodnost - izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
    Nejasnost v izvedeniškem mnenju se kaže v tem, da izvedenec na eni strani ugotavlja, da tožnica ves čas spornega dogodka svojega vedenja ni imela v oblasti, kar bi kazalo na neprištevnost - in tako je izvedeniško mnenje razumelo tudi sodišče - po drugi strani pa, da njena sposobnost obvladovanja ravnanja ni bila ves čas okrnjena, temveč na začetku le bistveno zmanjšana (kar bi lahko pomenilo, da v tem času ni bila neprištevna).

    To, da tožnica v času spornega dogodka morda le ni bila ves čas neprištevna (obe sodišči pa sta izhajali iz predpostavke, da je bila), lahko pomembno vpliva na odločitev o njeni odgovornosti za očitano kršitev. Ker jasnega odgovora na vprašanje, ali in v kateri fazi incidenta, ki se ji očita kot kršitev, je bila tožnica (še) sposobna pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samo sebe v oblasti, izvedeniško mnenje (pisno in ustno) ni dalo, je bil predlog tožene stranke za postavitev novega izvedenca utemeljen. S tem, ko sodišče predloga ni upoštevalo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
  • 990.
    VSRS Sklep VIII R 1/2018
    23.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00011379
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - tehten razlog - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - sodnik porotnik
    Dejstvo, da sta tožnica in zakonita zastopnica tožene stranke sodnici porotnici samo po sebi ne more predstavljati tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo potrebno določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Navedeno je lahko le izločitveni razlog na podlagi 70. člena ZPP, saj sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu oziroma v sporu stranke, ki jo sicer zastopa.
  • 991.
    VSRS Sklep VIII DoR 119/2017-6
    17.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00008264
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - tedenski počitek - slovenska vojska
    Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

    - ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,

    - ali in na kateri podlagi se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plačajo dohodnina in prispevki?
  • 992.
    VSRS Sklep VIII DoR 126/2017-4
    17.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00009742
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZDSS-1 člen 31, 31-4.
    predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
    Tožnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, zato je v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP predlog treba zavreči že iz tega razloga.

    Razen tega tožnik v predlogu tudi ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno ter okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost in tudi ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
  • 993.
    VSRS Sklep VIII DoR 122/2017-6
    17.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00011679
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - vojak - tedenski počitek - bruto ali neto znesek
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    − ali gre za pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja,

    − ali in na kakšni podlagi se od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plačajo dohodnina in prispevki.
  • 994.
    VSRS Sklep VIII DoR 123/2017-6
    17.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00009349
    ZDSS-1 člen 31, 31-2. ZPP člen 377.
    predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas
    V tej zadevi gre za individualni delovni spor o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi s 125. členom prehodnih in končnih določb ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/17) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
  • 995.
    VSRS Sodba VIII Ips 245/2017
    16.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00008234
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. URS člen 74, 74/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) - člen 16, 17, 17/1. ZPP člen 370, 370/3, 372.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - izbira presežnega delavca - novinar - prepozno navajanje dejstev
    Ob ugotovljenih slabših poslovnih rezultatih na nivoju delodajalca (časopisnega in založniškega podjetja) od tega ni mogoče zahtevati, da analizira delo vsake redakcije in vsako delovno mesto ter konkreten vpliv delovnih mest in delavcev na zmanjšano poslovno uspešnost (za kar se med drugim zavzema tožnica). Izostanek takšne detajlne analize, katere izvedba in rezultati so tudi sicer lahko vprašljivi, nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, ki posredno predstavlja tudi (poslovno) odločitev o zmanjšanju poročanja na področju kulture. Takšna odločitev vseeno temelji na presoji o tem, da ne more več opravljati dela s tolikšnim številom delavcev in pomeni, da bo delodajalec na določenem segmentu svojega delovanja zmanjšal stroške z zmanjšanjem zaposlitev. Ugotavljanje natančnih dejstev s tem v zvezi in presojanje sodišča o tem, da ob takšni odločitvi delodajalec ni ravnal pravilno ali smotrno (ker se je odločil prav za kulturno redakcijo), bi presegla pravico sodišča, saj bi pretirano (nesorazmerno) omejilo pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS).

    Toženka ni bila dolžna ocenjevati vseh novinarjev, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo (16. člen Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje), temveč se je lahko odločila le za primerjavo med novinarji oziroma delavci v kulturni redakciji. Če se je namreč toženka odločila za zmanjšanje števila delavcev v tej enoti, ni bilo razloga za to, da bi primerjala med sabo tudi delavce v drugih redakcijah oziroma enotah, v katerih je želela ohraniti dosedanji obseg dela in zaposlitev.
  • 996.
    VSRS Sodba VIII Ips 235/2017
    16.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00009740
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8, 47, 47/2, 90, 90/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - rok za sprejem ponudbe
    Pogodbeno določilo o višini osnovne plače je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je 15 dnevni rok, v katerem delavec lahko sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, začel teči znova, ko je tožnik prejel novo (drugo po vrsti) pisno ponudbo za sklenitev nove pogodbe. Pri tem je bistveno, da je bila druga pisna ponudba dana znotraj 15 dnevnega roka od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je bila dana v zvezi s pogajanji, ki so med strankama potekala glede ponujene nove pogodbe o zaposlitvi.
  • 997.
    VSRS Sodba VIII Ips 221/2017
    16.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00008236
    ZOFVI člen 2. ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ocena verodostojnosti priče - izvajanje dokazov - učitelj - fizično nasilje
    Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

    Pravni red v določenih procesnih situacijah dopušča zasliševanje prič z namenom presoje verodostojnosti izpovedbe drugih prič.

    Uporaba fizične prisile v vzgojno izobraževalne namene ni dovoljena, zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da je v tem primeru podana kršitev delovnih obveznosti iz 33. ZDR-1.

    Za obstoj kršitev zakonskih določb ni bistvena in potrebna še dodatna opredelitev kršitev v kolektivni pogodbi, saj zadošča ugotovitev, da je tožnik kršil katerokoli od obveznosti iz delovnega razmerja, ki so določene v zakonu. Glede na ZDR-1 ni nobene potrebe po dodatnih opredelitvah kršitev delovnih obveznosti v kolektivnih pogodbah in podzakonskih aktih; če pa so te že opredeljene, to ne pomeni, da so kršitve lahko le izključno tiste in takšne, kot so določene v kolektivni pogodbi, podzakonskih aktih ali splošnih aktih delodajalca.
  • 998.
    VSRS Sklep VIII Ips 102/2017
    16.1.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VS00008210
    ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
    predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stroški odgovora na revizijo
    Prvi odstavek 325. člena ZPP ureja izdajo dopolnilne sodbe. Ta se izda, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti. Četrti odstavek 326. člena določa, da o predlogu za dopolnitev sodbe, ki se nanaša samo na stroške postopka, odloči predsednik senata.
  • 999.
    VSRS Sodba VIII Ips 143/2017
    16.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00007802
    ZDR-1 člen 87, 109, 109/1, 110, 110/1-4.
    izostanek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti
    Delodajalec upravičeno pričakuje, da bo delavec po tem, ko je ugotovljena njegova zmožnost za delo, prišel na delo oziroma ga v nasprotnem primeru obvestil o razlogih za izostanek. Delavec, ki na delo ne prihaja ter o razlogih za svoj izostanek delodajalca ne obvesti, krši delovno obveznost, saj sta prihajanje na delo in obveščanje o razlogih za opustitev te dolžnosti dve najosnovnejši delavčevi obveznosti.

    Obrazložitev pogoja, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni obvezna sestavina odpovedi, to pa pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da delodajalec obstoj okoliščin dokaže v sodnem postopku.
  • 1000.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 168/2017
    16.1.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00007801
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91. ZRud-1 člen 7, 7/1. ZVZD-1 člen 38, 38/4.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti
    Dejavnost tožene stranke oziroma delo v jami je vsekakor mogoče opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo oziroma delo, iz katerega izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni. Tožena stranka je imela v okoliščinah konkretnega primera že v določbi četrtega odstavka 38. člena ZVZD-1 neposredno podlago za določitev rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu, posredno podlago pa tudi v določbah ZRud-1 in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter ob tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi pod zemljo. Način in postopek izvajanja strokovnih in drugih internih izpitov ter postopek preverjanja znanja je praviloma prepuščen ureditvi v internih aktih delodajalca, kar je tožena stranka storila s sprejemom Navodil N12.10.01 za preverjanje znanja zaposlenih in programske usmeritve za izvajanje internih preverjanj znanja. To pomeni, da je tožena stranka v Navodilu predvidela opravljanje letnega preverjanja znanja za opravljanje dela rudarskega nadzornika, za kar je imela pooblastilo v zakonih. Zato revizijski ugovor, da s strani tožene stranke predpisano letno preverjanje znanja kot pogoj ne izhaja iz zakona oziroma drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ni utemeljen.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50