predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji - merila
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka izbiro tožnice za presežno delavko utemeljevala z merili usposobljenosti in stroškov dela?
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - krivda - namen - dejanski razlog
Kadar je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, morajo biti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedene okoliščine in dejstva, iz katerih to izhaja, ali na podlagi katerih je mogoče sklepati na njegov obstoj. To v konkretnem primeru pomeni, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je bilo tožniku izrecno očitano, da je ravnal z namenom, pač pa je odločilnega pomena, ali to vendarle dovolj jasno izhaja iz opisa okoliščin in dejstev o njegovem ravnanju, oziroma ali ta opis omogoča takšno sklepanje. Pri presoji zakonitosti takšne izredne odpovedi sodišče ugotavlja, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - razlika v plači
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je naziv "prvak" vezan na dejansko delo ali na imenovanje oziroma na dosežke, o katerih se odloča v posebnem postopku;
- ali delavec s tem, ko enkrat pridobi naziv "prvak" obdrži upravičenje iz tega naziva tudi po poteku časa, za katerega je imenovan za "prvaka", če še naprej opravlja enako delo;
- ali je delavec upravičen do plačila "prvaka", čeprav ni več "prvak" niti ni razpisa za "prvaka" niti ni v zvezi z njim izdana odločitev, da se ponovno imenuje za "prvaka"?
spor o pristojnosti - odškodninska odgovornost - ravnatelj javnega zavoda - odgovornost odvetnika
Prva toženka (ravnateljica) je imela kot delavka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tožečo stranko kot delodajalcem. Bili sta torej v razmerju delavec - delodajalec. Iz tega razmerja tožeča stranka tudi vtožuje plačilo odškodnine, saj kot pravno podlago odškodninskega zahtevka navaja tretji odstavek 147. člena OZ. Za opredelitev pristojnosti ni bistveno, če se delovno pravni status prve tožnice prepleta tudi z njenimi nalogami ravnateljice zavoda.
Spora o domnevni škodi, ki naj bi jo tožeči stranki povzročila druga toženka (odvetnica) zaradi nestrokovnega ravnanja v postopku izredne odpovedi, pa ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor niti glede na stranki tega spora, saj ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, niti glede na vsebino spora, saj ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zadostna skrbnost
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
– ali ugotovitve drugega izvedenca o novih dejstvih, ki pri izvedeniških mnenjih dotlej niso bila ugotovljene oziroma upoštevane, predstavljajo novo dejstvo kot obnovitveni razlog;
– ali se lahko nova dejstva, za katera stranka izve kasneje iz izvedenskega mnenja v drugem postopku, upoštevajo kot obnovitveni razlog le, če je stranka že v prvem postopku predlagala več različnih izvedencev;
– ali je izčrpanje možnosti predlaganja več izvedencev v postopku predpostavka za izkazovanje zadostne skrbnosti v smislu drugega odstavka 395. člena Zakona o pravdnem postopku?
Tretji odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Tako jezikovna kot namenska razlaga te določbe pokažeta, da jo je treba razumeti tako, da delavcu za vsako od navedenih okoliščin (starost, invalidnost, najmanj 60 % telesna okvara, varstvo in nega otroka s telesno ali duševno prizadetostjo) pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta in ne da so trije dodatni dnevi letnega dopusta določeni za vse te primere skupaj.
starostna pokojnina - pravnomočna odločba - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odmera - učinek za naprej
Odločba o pravici do starostne pokojnine z dne 28. 6. 2000 je postala pravnomočna, zato njene pravilnosti v tem sodnem postopku ni več mogoče presojati. Ker niti 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo niti odločba Ustavnega sodišča tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine vse od upokojitve v letu 2000 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - vrnitev nazaj na delo - časovna omejitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je imel tožnik ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje pravico do vrnitve na delo k toženi stranki, je bil njegov zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki utemeljen, čeprav je sicer imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Sodišči druge in prve stopnje bi zaradi jasnosti (ob znanem podatku, do kdaj sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas) sicer lahko obrazložili ali celo odločili, da se presoja o reintegraciji tožnika (in priznanju njegovih pravic iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas) nanaša in omeji le na obdobje od 1. 3. 2017 do 1. 3. 2018, torej na obdobje, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Takšna obrazložitev ali odločitev bi bila celo priporočljiva, saj bi odpravila morebitne dileme o dometu sodne odločitve, vendar pa opustitev te ugotovitve, glede na gornja pojasnila, ne vpliva na pravilnost njunih odločitev.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko vdova uveljavlja ponovno odmero pokojnine za zavarovanca, pokojnega moža, in posledično odmero vdovske pokojnine po tem, ko se je postopek o ponovni odmeri pokojnine, ki ga je začel zavarovanec, pravnomočno končal zaradi njegove smrti in je bil posledično izdan pravnomočen sklep o ustavitvi postopka.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da po 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od priznanega zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni potrebno obračunati in odvesti akontacije dohodnine in prispevkov, če priznana odpravnina ne presega desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in to tudi, če priznani znesek odpravnine presega višino zakonske minimalne odpravnine po drugem v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Ker 112. člen ZDR-1 ne ureja, kako je s posebnim varstvom pred odpovedjo v primeru, ko je delavcu, ki mu je varstvena določba namenjena, ob odpovedi ponujena druga ustrezna zaposlitev (in takšno ponudbo sprejme), je Vrhovno sodišče že v zadevi VIII Ips 277/2017 namen zakonodajalca v zvezi z vprašanjem posebnega varstva v takšnih primerih poiskalo v razlogih, zaradi katerih je prišlo do oblikovanja besedila te določbe.
Pri oblikovanju tega člena (ki ima praktično enako vsebino kot prej veljavni 113. člen ZDR) je bilo upoštevano varstvo člana sveta delavcev (tudi v delu, ki se je nanašal na njegovo razporeditev), ki ga je predstavniku delavcev zagotavljal prvi odstavek 67. člen ZSDU. Novela ZSDU te določbe ni več vsebovala, z obrazložitvijo predlagatelja, da je to varstvo že urejeno v ZDR (113. člen ZDR).
Delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi in sprejme novo ponujeno pogodbo za drugo delovno mesto, je v podobnem položaju kot pri razporeditvi (instituta razporeditve sedaj veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna več). Če je bil namen zakonodajalca ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) zaščititi predstavnika delavcev pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni položaj (pred razporeditvijo, pred znižanjem plače, pred disciplinskim oziroma odškodninskim postopkom...) ali ga omejeval oziroma oviral v njegovih aktivnostih, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ki jo delavec sprejme.
poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine
Hujša kršitev obveznosti in nezaupnica iz krivdnih razlogov sta dva ločena, samostojna razloga za odpoklic iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe. Tožnik ni bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti. Samo glede teh lahko velja stališče, da se morajo nanašati na opravljanje funkcije direktorja družbe, s katere funkcije je bil odpoklican, saj to neposredno izhaja iz Individualne pogodbe ("če direktor huje krši svoje obveznosti").
Za izrečeno nezaupnico pa ni nujno, da je posledica ravnanj, storjenih pri opravljanju funkcije, s katere je direktor odpoklican. Razlogi za utemeljen izrek nezaupnice so pomensko odprti in omejeni zgolj z zahtevo, da ne smejo biti očitno neutemeljeni. To so lahko ravnanja direktorja, ki ne pomenijo hujših kršitev njegovih obveznosti in niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije ali pa dejstva, za katera je lastnik izvedel kasneje in direktorja, če bi zanje vedel prej, vodenja poslov ne bi zaupal.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
trpinčenje na delovnem mestu - naklep - dokazna ocena - metodološki napotek
Res je sicer, da zakon trpinčenja na delovnem mestu ne opredeljuje izrecno kot naklepno ravnanje, vendar je že iz zakonske opredelitve očitno, da si je težko predstavljati, da bi bilo storjeno iz malomarnosti. Pri očitku, da je nekdo iz malomarnosti trpinčil delavca, bi šlo za notranje protislovje, saj zahteva, da gre za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kar so elementi, ki šele omogočajo, da neko ravnanje opredelimo kot trpinčenje in kar samo po sebi kaže na namen in ne malomarnost takšnega ravnanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, da pomeni udeležba na sestankih v zvezi s podajanjem informacij za nadaljnje delo in opravljanje podpornih nalog po lastni iniciativi nezagotovitev tedenskega počitka pripadniku?
Zakon jasno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja (drugi odstavek 13. člena ZDR-1). V tovrstnih primerih civilna pogodba dejansko predstavlja navidezno pogodbo, ki že na podlagi splošnih pravil civilnega prava nima pravnega učinka med strankama oziroma velja, kadar navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost (50. člen OZ). Ker je v 18. členu ZDR-1 vzpostavljena zakonska domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, je bistveno, kakšna je dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne, kakšen formalni, pisni izraz/obliko (če sploh) sta stranki njunemu razmerju dali.
vročitev odločbe upravnega organa - stalno prebivališče - naslov za vročanje - hišni predalčnik - skrbnost stranke - fikcija vročitve - objava na oglasni deski
Fikcija vročitve je zakonsko vzpostavljena le v primeru, če so podane predpostavke zanjo - v primeru vročanja po 37.a členu ZUPJS je to znan naslov in vročanje z dostavo v hišni predalčnik na tem naslovu, v primeru 87. člena ZUP pa je to znan naslov in posebej predviden postopek z izrecno določenimi opravili vročevalca. Ob ugotovitvi sodišč, da tožeča stranka oz. njena starša na naslovu vročanja nista imela poštnega predalčnika, fikcije vročitve po 37. a členu ZUPJS ni bilo mogoče vzpostaviti. Enako velja za vročanje po 87.oziroma 96. členu ZUP, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bila vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po teh zakonskih določbah.