razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - vračilo preveč plačanega nadomestila - pravnomočnost
Pravna podlaga za zahtevek za vrnitev preveč izplačanih sredstev zaradi kasneje odpadle pravne podlage je podana v 194. členu ZPIZ-2. Odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila za naprej ne vpliva na odločanje o obstoju pravice do izplačevanja za nazaj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - nadomestilo plače - nadomestilo za primer brezposelnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v izreku
Sodišče druge stopnje je za isto obdobje (od 24. 2. 2015 do 23. 11. 2015) tožnici hkrati prisodilo nadomestilo plač v dveh različnih višinah, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi.
OZ člen 82, 191, 1053. ZPP člen 3, 7, 8, 212, 215. ZDR člen 6, 6/6, 84, 128. URS člen 22. Obrtni zakon (1988) člen 5, 5/1, 5/2.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - odločba Ustavnega sodišča - dokazovanje - dokazna ocena - veljavnost kolektivne pogodbe - pobotni ugovor
Stranki sta sporazum, da so poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi vnaprejšnje odpovedi odpravnini.
V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo.
Pravica do dodatka za delo preko polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.
vložitev pritožbe - izredna pravna sredstva - oseba brez pooblaščenca - napačen pravni pouk
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici.
Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo.
Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
ZDR-1 člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka. Tožnik je na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka opozarjal že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje na ugovore tožnika odgovorilo pavšalno, na vrsto pritožbenih ugovorov pa vsebinsko sploh ni odgovorilo.
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji - merila
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka izbiro tožnice za presežno delavko utemeljevala z merili usposobljenosti in stroškov dela?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zadostna skrbnost
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
– ali ugotovitve drugega izvedenca o novih dejstvih, ki pri izvedeniških mnenjih dotlej niso bila ugotovljene oziroma upoštevane, predstavljajo novo dejstvo kot obnovitveni razlog;
– ali se lahko nova dejstva, za katera stranka izve kasneje iz izvedenskega mnenja v drugem postopku, upoštevajo kot obnovitveni razlog le, če je stranka že v prvem postopku predlagala več različnih izvedencev;
– ali je izčrpanje možnosti predlaganja več izvedencev v postopku predpostavka za izkazovanje zadostne skrbnosti v smislu drugega odstavka 395. člena Zakona o pravdnem postopku?
poslovodja - odpoklic - krivdni razlogi za odpoklic - pravica do odpravnine
Hujša kršitev obveznosti in nezaupnica iz krivdnih razlogov sta dva ločena, samostojna razloga za odpoklic iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe. Tožnik ni bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti. Samo glede teh lahko velja stališče, da se morajo nanašati na opravljanje funkcije direktorja družbe, s katere funkcije je bil odpoklican, saj to neposredno izhaja iz Individualne pogodbe ("če direktor huje krši svoje obveznosti").
Za izrečeno nezaupnico pa ni nujno, da je posledica ravnanj, storjenih pri opravljanju funkcije, s katere je direktor odpoklican. Razlogi za utemeljen izrek nezaupnice so pomensko odprti in omejeni zgolj z zahtevo, da ne smejo biti očitno neutemeljeni. To so lahko ravnanja direktorja, ki ne pomenijo hujših kršitev njegovih obveznosti in niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije ali pa dejstva, za katera je lastnik izvedel kasneje in direktorja, če bi zanje vedel prej, vodenja poslov ne bi zaupal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Ker 112. člen ZDR-1 ne ureja, kako je s posebnim varstvom pred odpovedjo v primeru, ko je delavcu, ki mu je varstvena določba namenjena, ob odpovedi ponujena druga ustrezna zaposlitev (in takšno ponudbo sprejme), je Vrhovno sodišče že v zadevi VIII Ips 277/2017 namen zakonodajalca v zvezi z vprašanjem posebnega varstva v takšnih primerih poiskalo v razlogih, zaradi katerih je prišlo do oblikovanja besedila te določbe.
Pri oblikovanju tega člena (ki ima praktično enako vsebino kot prej veljavni 113. člen ZDR) je bilo upoštevano varstvo člana sveta delavcev (tudi v delu, ki se je nanašal na njegovo razporeditev), ki ga je predstavniku delavcev zagotavljal prvi odstavek 67. člen ZSDU. Novela ZSDU te določbe ni več vsebovala, z obrazložitvijo predlagatelja, da je to varstvo že urejeno v ZDR (113. člen ZDR).
Delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi in sprejme novo ponujeno pogodbo za drugo delovno mesto, je v podobnem položaju kot pri razporeditvi (instituta razporeditve sedaj veljavna delovnopravna zakonodaja ne pozna več). Če je bil namen zakonodajalca ob sprejemu 113. člena ZDR (sedaj 112. člena ZDR-1) zaščititi predstavnika delavcev pred vsakim postopkom, ki bi spremenil njegov delovnopravni položaj (pred razporeditvijo, pred znižanjem plače, pred disciplinskim oziroma odškodninskim postopkom...) ali ga omejeval oziroma oviral v njegovih aktivnostih, je treba nejasno določbo 112. člena ZDR-1 razlagati tako, da se nanaša tudi na primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ki jo delavec sprejme.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da po 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od priznanega zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni potrebno obračunati in odvesti akontacije dohodnine in prispevkov, če priznana odpravnina ne presega desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in to tudi, če priznani znesek odpravnine presega višino zakonske minimalne odpravnine po drugem v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZDR-1.
starostna pokojnina - pravnomočna odločba - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odmera - učinek za naprej
Odločba o pravici do starostne pokojnine z dne 28. 6. 2000 je postala pravnomočna, zato njene pravilnosti v tem sodnem postopku ni več mogoče presojati. Ker niti 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo niti odločba Ustavnega sodišča tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine vse od upokojitve v letu 2000 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 240, 240/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - krivda - namen - dejanski razlog
Kadar je oblika krivde (obarvani naklep) izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, morajo biti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedene okoliščine in dejstva, iz katerih to izhaja, ali na podlagi katerih je mogoče sklepati na njegov obstoj. To v konkretnem primeru pomeni, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je bilo tožniku izrecno očitano, da je ravnal z namenom, pač pa je odločilnega pomena, ali to vendarle dovolj jasno izhaja iz opisa okoliščin in dejstev o njegovem ravnanju, oziroma ali ta opis omogoča takšno sklepanje. Pri presoji zakonitosti takšne izredne odpovedi sodišče ugotavlja, ali je delodajalec v okviru dejanskih navedb, podanih v odpovedi, navedel vse znake kaznivega dejanja.
Tretji odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
Tako jezikovna kot namenska razlaga te določbe pokažeta, da jo je treba razumeti tako, da delavcu za vsako od navedenih okoliščin (starost, invalidnost, najmanj 60 % telesna okvara, varstvo in nega otroka s telesno ali duševno prizadetostjo) pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta in ne da so trije dodatni dnevi letnega dopusta določeni za vse te primere skupaj.