odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - višina denarnega povračila
Pri odmeri denarnega povračila ni mogoče vedno uporabiti pravila, da se povračilo odmeri v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To pravilo je mogoče uporabiti le v primerih nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki mu kasneje tudi pogodba prav na tej podlagi nezakonito preneha, v drugih primerih pa je treba pravilo o odmeri denarnega povračila ustrezno oziroma smiselno razlagati.
Ker je toženka tožniku nezakonito zaključila delovno razmerje z dnem 6. 8. 2014, vendar le zato, ker je nepravilno štela, da nove pogodbe o zaposlitvi ni pravočasno podpisal, bi glede na zadnji del prvega odstavka 118. člena ZDR-1 morda lahko sklepali, da tožniku pripada denarno povračilo, ki se izračuna od njegovih plač v zadnjih treh mesecih pred 6. 8. 2014 (datumom nezakonitega zaključka pogodbe o zaposlitvi), torej plač za delovno mesto tri mesece pred tem, vendar takšno tolmačenje ne bi bilo pravilno. Tožniku namreč ni nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu direktorja nabave, temveč mu je nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi, upoštevajoč že sklenjeno (pred datumom prenehanja) pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja izvoza. Zato mu tudi pravice iz naslova denarnega povračila ne morejo pripadati za prejšnje delovno mesto. Delovno razmerje mu je skratka nezakonito prenehalo po tem, ko je že podpisal pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto (vodja izvoza), zaradi česar mu tudi denarno povračilo lahko pripada le z upoštevanjem njegove plače za to delovno mesto.
poškodba pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč
Sodba temelji na stališču, da je do delovne nezgode prišlo zaradi neustrezne ureditve delovnega mesta pri liniji L (nalaganje zabojnikov v visok niz) in zaradi neustreznega upravljanja delavca druge tožene stranke z viličarjem. Že zgolj slednja ugotovitev zadošča za presojo, da je za takšno škodo tožena stranka odgovorna na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi (v skladu s sodno prakso se za trejo osebo šteje tudi drug delavec istega delodajalca) odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - izbira presežnega delavca
Ker je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo svojega dela, ukinila je organizacijsko enoto, v kateri je delala tožnica in tudi njeno delovno mesto, ni šlo za fiktivno ukinitev tožničinega delovnega mesta niti za zlorabo instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Novo ustanovljena delovna mesta v novem oddelku so se tudi vsebinsko razlikovala od ukinjenih delovnih mest. Sodišče je ugotovilo, da pri izbiri, kateri od treh delavk bo podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niso bili upoštevani diskriminatorni razlogi.
ZVZD člen 14, 15. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (1999) člen 6.
odškodnina - nesreča pri delu - zavarovalno kritje - odbitna franšiza - objektivna odgovornost - odmera odškodnine - zavarovanje odgovornosti
Pravno nepomembno je razlikovanje med objektivno in krivdno obliko odškodninske odgovornosti z vidika obveznosti druge toženke (zavarovalnice). Njena obveznost temelji na pogodbi o zavarovanju odgovornosti s prvo toženko. Tako je bistveno, katera tveganja sta pogodbenika vključila v zavarovalno pogodbo odgovornosti in katera tveganja sta na drugi strani morebiti izključila, saj šele preverjanje (iz)vključenosti posameznih rizikov omogoča preizkus utemeljenosti zahtevka zoper zavarovalnico.Ta torej odgovarja v prvi vrsti ne zato, ker bi bila "odškodninsko odgovorna" (objektivno ali subjektivno), temveč zaradi pogodbenega prevzema odgovornosti sklenitelja zavarovanja. Toženki sta imeli sklenjeno polico zavarovanja splošne odgovornosti. V njej sta se stranki dogovorili za 100 % kritje delodajalčeve odgovornosti, vendar je v splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti med klavzulami za dodatna kritja določeno, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo.
Sodišče pa je s pomočjo izvedenca za varnost in zdravje pri delu ugotovilo dolžnostno ravnanje prve toženke, ki bi morala tožniku pri uporabi pnevmatskega žebljalnika zapovedati in omogočiti uporabo zaščitnih očal.
Ob dejanski ugotovitvi, da bi uporaba zaščitnih očal (ki jih prva toženka ni omogočila) preprečila nastanek poškodbe, je podan dejanski stan izključitve kritja nastale škode iz splošnih pogojev zavarovanja odgovornosti in je posledično zahtevek tožnika zoper zavarovalnico neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - goljufiv namen - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - odmera
Tožnici se neutemeljeno očita goljufiv namen, ker na eno od vprašanj iz vprašalnika za točkovanje delavcev po kriteriju za izbiro presežnih delavcev ni dala točnega odgovora. Vprašanje je bilo nejasno, nanj je več delavcev napačno odgovorilo, zato tožničin goljufiv namen ni dokazan.
Pri odmeri denarnega povračila je treba upoštevati okoliščine primera in višino, prisojeno v podobnih primerih.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - varstvo pred odpovedjo - prokurist - nosečnost
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tožnica varovana na podlagi 115. člena ZDR-1. Navedena določba nosečih delavk in staršev ne varuje pred vsakršnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pač pa le pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi kot načinom prenehanja po 4. alineji prvega odstavka 77. člena ZDR-1.
Upravni postopek se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti na podlagi 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila le eno vlogo za ponovno odmero pokojnine in to 6. 6. 2011. Zato je pravilna odločitev sodišča, da gre tožeči stranki pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, to je od 1. 7. 2011 in ne že pred tem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti
Iz dejstev, ki so navedena v odpovedi in dejstev, ki sta jih ugotovili sodišči, revizijsko sodišče pa je na te ugotovitve vezano, ne izhaja zaključek, da bi tožnica v razmerju do delavke E. C. kršila prepoved diskriminacije na podlagi vere in narodnosti. Zgolj to, da je delavka E. C. ostala razporejena na delo za dne 12. 9. 2016, ko se praznuje bajram, kljub temu, da je sicer prosila za prost dan in da bi bilo na delo možno razporediti tudi delavke, ki tega verskega praznika ne praznujejo, samo po sebi ne pomeni diskriminatornega obravnavanja, zlasti še ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - razlika v plači - bistvena kršitev določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih glede zahtevka za plačilo razlike v plači zaradi uvrstitve v plačni razred.
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - soglasje delavca - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe
Razlaga kolektivne pogodbe ne velja v vsakem primeru. Tudi pri razlagi je treba presoditi, ali sploh predstavlja razlago nejasnega določila kolektivne pogodbe ali pa presega še dopustni razlagalni okvir, ali je razlaga v skladu z zakonom in Ustavo itd. To pomeni, da bi moralo sodišče na ugovore tožene stranke presojati vsebino Razlage in ne avtomatično slediti njeni vsebini.
Razlaga je ustvarila povsem novo pravilo, ki ga stranke kolektivne pogodbe niso določile in je s tem razširila uporabo določb KP preko prvotnega in jasnega dogovora strank. Drug odpovedni razlog od tega, ki so ga dogovorile stranke, ne more biti predmet Razlage, ki je prav zato ni mogoče upoštevati.
ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125.
revizija - zavrženje revizije
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, bi moral tožnik pred vložitvijo revizije vložiti predlog za dopustitev revizije. Ker revizija ni bila dopuščena oziroma ker tožnik ni predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, v nasprotju s prepričanjem toženke, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav je to ob obstoju elementov delovnega razmerja prepovedano (drugi odstavek 13. člena ZDR-1), povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih zlorab je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izbira presežnega delavca - kriteriji - trditve stranke - dejstva in dokazi - prekluzija - bistvena kršitev
Vprašanje izpolnjevanja izobrazbenih pogojev se pred tožnikovo vlogo z dne 6. 4. 2017 sploh ni izpostavljalo kot sporno. Toženka je že v prejšnjem postopku (v prvi pripravljalni vlogi) pojasnila, da je bil drugi izločilni kriterij izobrazba in da je imel tožnik od primerljivih delavcev najnižjo izobrazbo. Tožnik tej navedbi (ki je bila navsezadnje resnična) ni nasprotoval. Šele, ko je v zadnji pripravljalni vlogi navedel, da toženka ni posredovala dokazov o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev za druge delavce, je predložila tudi te. Zato s predložitvijo dokazov ni bila prekludirana in se sodišču, ker jih je upoštevalo, neutemeljeno očita bistvena kršitev.
Tudi sicer pa prekluzije niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Če kasnejša predložitev dokazov ne zavleče postopka, ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo.
spor o pristojnosti - nesreča pri delu - odškodnina - delovno razmerje
Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, v sporu za plačilo odškodnine ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
spor o pristojnosti - odškodnina - delovno razmerje
Ob ugotovitvi, da med tožnikom in tožencema ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje oziroma da nikoli ni prišlo do zatrjevane spremembe delodajalca, je predlog Delovnega sodišča v Mariboru, to je, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, utemeljen. Spor o odškodninski odgovornosti in plačilu odškodnine je spor o premoženjskopravnem zahtevku, za katerega bi bilo delovno sodišče pristojno le v primeru, če bi izviral iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - tedenski počitek - vojska
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede opredelitve, ali tudi nošenje službene uniforme ali športne opreme Slovenske vojske, raztovarjanje vode za pitje, oddajanje umazanih oblačil v pranje, prevzemanje čistih oblačil, nahajanje v bazi, sestanki v zvezi z obveznostmi naslednjega dne pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni bil omogočen.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je potrebno v okviru reparacijskega zahtevka upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb?
- ali v primeru, ko obstajajo indici, da je delavec (tožnik) v času teka sodnega postopka opravljal dela, delodajalec s tem, ko obrazloženo predlaga, da sodišče v zvezi s tem opravi poizvedbe (pri naročnikih, pri banki na TRR izpisih itd.) zaradi spoznavne krize dopustno uveljavlja t. i. informativni dokaz?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vodilnega delavca za določen čas iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je v mirovanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitev
Toženka stališču sodišč o neustrezni opredelitvi očitkov v reviziji nasprotuje s povsem splošnimi trditvami, da je odpoved ustrezno konkretizirana ter s kratkim povzetkom očitkov v izredni odpovedi. Takšni ugovori toženke so presplošni in ne morejo izpodbiti opisanih zaključkov sodišč.