Odvetniška tarifa (2015) člen 14, 14/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 14, 15. ZOdv člen 17, 17/1. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 119, 133. ZPP člen 380, 380/1.
stroški disciplinskega postopka - slovenska vojska
Na podlagi 1. točke tarifne številke 14 Odvetniške tarife (OT), ki je bistvena za odločitev v tem individualnem delovnem sporu, je zagovornik delavca upravičen le do nagrade v višini 200 točk, ne glede na to, ali je ta zagovor potekal na eni ali na več obravnavah. Glede na to določbo sodišči druge in prve stopnje nista imeli pravne podlage za smiselno uporabo tarifne številke 15 OT, v zvezi s katero sta tožniku prisodili tudi stroške zastopanja na drugi, tretji in četrti obravnavi v disciplinskem postopku, povečane za 2 % materialnih izdatkov in 22 % DDV.
določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča - sodnik porotnik pri pristojnem sodišču kot stranka v postopku
Pri presoji, ali so podani „drugi tehtni razlogi“, ki utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, gre za uporabo pravnega standarda, ki ga sodišče napolni glede na vse okoliščine konkretnega primera. Vrhovno sodišče je v večjem številu zadev že odločilo, da je razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča okoliščina, da je ena od strank v sporu sodnik ali pa celo bivši sodnik na sodišču, ki naj bi odločilo v tem istem sporu. Vendar pa navedeno velja le za sodnike, in ne tudi za sodnike porotnike.
Če ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Ker je bil predlog za dopustitev revizije vložen po izteku roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, ga je vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odmor med delovnim časom - narava terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo glede narave vtoževane terjatve;
- ali je pravilno materialnopravno stališče, da zgolj stalna dosegljivost preko tehničnih sredstev za komuniciranje ( občasno in zgolj po potrebi oglašanje na prenosni telefon, spremljanje monitorjev) v času koriščenja odmora med delom v službenih prostorih oziroma na delovnem mestu predstavlja kršitev pravice do odmora med delom, ne glede na (ne)aktivacijo tožnice.
ZSS ločuje med sodniki, ki so v oddelku razporejeni (ali dodeljeni) zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti ter sodniki, ki so v oddelek določeni predvsem iz praktičnih razlogov (glej pojasnilo k predlogu ZS-K) in niso posebno usposobljeni in izkušeni za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Ti se z letnim razporedom določijo kot člani senatov specializiranega oddelka (v tem primeru v senat petih sodnikov). Govorimo torej o sodnikih, ki so razporejeni (ali dodeljeni) na specializirani oddelek in ki si jim v skladu s Sodnim redom tudi dodeljujejo zadeve, ki so dodeljene v delo sodnikom specializiranega oddelka (156. člen Sodnega reda), in o sodnikih, ki so določeni kot člani senata, ki jim zadeve v delo specializiranega oddelka niso dodeljene, sodelujejo pa pri odločanju kot člani senatov. Ti zadnji ne izpolnjujejo pogojev posebne usposobljenosti in izkušenosti.
Temu ustrezno je treba tolmačiti tudi določbo 40. c člena ZS (v povezavi z 69. c členom ZSS), torej da višja plača iz te določbe pripada samo sodnikom, ki so razporejeni (ali dodeljeni) v specializirani oddelek, ne pa sodnikom, ki so z letnim razporedom določeni le kot člani senatov (sosodniki).
Primerjava položaja, nalog, zahtevnosti in odgovornosti predsednika senata, ki so mu zadeve dodeljene in sosodnika, upoštevajoč tudi določbe Sodnega reda in ZKP o tem, kakšne so pristojnosti enega in drugega (npr. določbe 113., 270., 285. a, 298., 299., 301. in številnih drugih členov), ni na mestu, saj med njima obstajajo večje razlike.
ZUTD člen 61, 61/1, 61/2, 61/3. ZSDP-1 člen 34, 50. ZPP člen 380, 380/1.
odmera nadomestila - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - osnova za izračun nadomestila
ZUTD ne določa, da se pri osnovi za odmero denarnega nadomestila upoštevajo tudi meseci, v katerih prejme zavarovanec tako plačo kot tudi nadomestilo plače, teh mesecev pa ni mogoče upoštevati niti glede na jasno določbo drugega odstavka 61. člena ZUTD.
Tretji odstavek 61. člen ZUTD se v zvezi s pravicami, ki jih opredeljuje ZSDP-1, nanaša le na delo s krajšim delovnim časom kot načinom izrabe starševskega dopusta. Ta določba zato ne daje podlage za preračun prejete plače na polno plačo (na plačo, ki bi jo delavec prejel v posameznem mesecu, če ne bi bil odsoten z dela) v primeru, ko delavec v posameznem mesecu osemmesečnega obdobja pred nastankom invalidnosti prejme tako plačo za opravljeno delo, kot tudi nadomestilo plače.
Tretji odstavek 61. člena ZUTD se ne nanaša na zavarovance, ki delajo krajši delovni čas na podlagi pravice staršev do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1.
ZDR-1 člen 142. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2-1.
delovni čas - pripravljenost za delo - delo prek polnega delovnega časa - Direktiva 2003/88/ES - razlaga direktive - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije
Zaradi narave in organizacije dela na lokacijah oddajnih centrov stalne pripravljenosti zgolj zaradi tega, ker je tožnik več dni zapored delal in bival na teh lokacijah, ni mogoče všteti v delovni čas. Prav tako dejstvo, da so bile možnosti za prostočasne aktivnosti omejene zaradi geografskih značilnosti kraja, na katerem je tožnik opravljal svoje delo in tudi bival, ne vpliva samo po sebi na opredelitev obdobja pripravljenosti za delovni čas. Pomembno je, ali so bile njegove prostočasne aktivnosti omejene zaradi zavez, ki mu jih je naložil delodajalec v času pripravljenosti.
ZPKri člen 6, 6/1, 6/2, 16, 16/3, 20, 20/1. ZPIZ-2 člen 7, 7-11, 7-22, 7-23, 7-42, 27.
bivši politični zapornik - rehabilitacija - pokojninska doba brez dokupa - priznanje pokojninske dobe - pravica do starostne pokojnine
Razlog, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in je kasneje za ta čas pridobila status političnega zapornika, ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je bil krivičen. To krivico odpravlja ZPKri, ki je specialni zakon, katerega glavni namen je rehabilitacija upravičencev. Rehabilitacija političnega zapornika je lahko zagotovljena le na ta način, da se mu s priznano pokojninsko dobo priznajo pravice, ki bi jih imel, če neupravičenega odvzema prostosti ne bi bilo. Pokojninska doba, priznana po ZPKri, omogoča taki osebi rehabilitacijo tako, da se izenači z dobo, priznano za čas obvezne vključitve v zavarovanje. Obdobje neupravičenega odvzema prostosti je kot pokojninsko dobo osebam s statusom političnega zapornika priznal ZPKri kot specialni zakon. ZPIZ-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, pokojninske dobe po ZPKri ni izključil kot dobe, ki se ne bi priznala pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Priznano pokojninsko dobo po določbah ZPKri se mora zato pri priznavanju pravice do pokojnine upoštevati kot „pokojninsko dobo brez dokupa“ v smislu četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija)
Okoliščine, ki jih tožnik navaja v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, niso takšne, da bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Med te okoliščine pa se ne uvršča nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika in z njegovimi odločitvami, saj so za odpravo teh nepravilnosti predvidena druga pravna sredstva.
ZŠtip-1 člen 92, 92-2, 99, 99/5. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (2013) člen 9, 9/2.
državna štipendija - vračilo štipendije - rok za končanje študija - zamuda roka - štipendijsko razmerje - višja sila
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnik ob izdaji odločbe o dodelitvi štipendije moral biti še posebej opozorjen, da bo prejete zneske štipendije moral vrniti, če študija ne bo končal v roku. ZŠtip-1 in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij celovito urejata način in kriterije za priznanje pravice do državne štipendije, kakor tudi obveznost prejemnika štipendije, da šolanje oziroma študij dokonča v določenem roku ter pogoje in razloge zaradi katerih mora vrniti prejete štipendije. O dodelitvi državne štipendije se odloča samo z odločbo centra za socialno delo in se na njeni podlagi ne sklepa še pogodbe o štipendiranju, kakršno ZŠtip-1 predvideva za nekatere druge vrste štipendij, pri čemer kot sestavino pogodbe določa tudi sankcije zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določb. Ob jasnih zakonskih določbah glede obveznosti vračila štipendije center za socialno delo v odločbi o dodelitvi državne štipendije ni bil dolžan tožnika še posebej opozarjati, da bo prejete zneske štipendije za zadnji letnik moral vrniti, če ne bo magistriral v roku enega leta po zaključenem izobraževanju.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
plače - dodatek za vodenje in poveljevanje - slovenska vojska
Dodatek za poveljevanje, kot je določen in v višini kot je določen, je predviden in določen v različnih višinah le po nivojih poveljevanja različnih enot. Pri tem ni določeno, da bi se dodatki kumulirali za več poveljevanj ali več namestništev, temveč je bistven oziroma odločilen le nivo poveljevanja tistih enot, za katere poveljevanje je predviden dodatek. Ne gre torej za dodatek, ki bi bil odvisen od števila posameznih določitev oziroma imenovanj na poveljniške dolžnosti.
ZPP člen 367a. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 6, 7.
razlika v plači - dejansko delo - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali na višino plače javnega uslužbenca za čas napotitve na mednarodno misijo v tujino vpliva plača za delo v Sloveniji glede na formalno razporeditev ali plača delovnega mesta, katerega naloge je delavec v Sloveniji pred napotitvijo dejansko opravljal.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - obnova postopka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.
V uvodu sklepa Vrhovnega sodišča RS je prišlo do očitne pomote glede navedbe stranke, ki je vložila pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS je to očitno pomoto odpravilo s sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi z 332. členom ZPP.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali sta sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena in glede oblikovanja dokazne ocene in ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek sodišča, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 156, 156/1. ZObr člen 46, 97f, 97f/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 384. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 8, 9, 9/1.
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da bi 24-urni tedenski počitek, ki bi se začel v enem dnevu in se nato brez prekinitve nadaljeval v naslednjem dnevu, že a priori pomenil kršitev pravice do dnevnega počitka oziroma bolje rečeno pravice do tedenskega počitka ob upoštevanju zakonske opredelitve tedenskega počitka iz 156. člena ZDR-1. Določba, da ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur, dejansko pomeni, da mora tedenski počitek trajati 36 oziroma 35 nepretrganih ur (24 neprekinjenih ur po 156. členu ZDR-1 in 12 oziroma 11 neprekinjenih ur po 155. členu ZDR-1).
ZJU člen 22, 22/3, 147, 149, 149/1, 149/2.. ZODPol člen 67, 67/1, 67/2, 67/6.. ZNZ člen 94. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 24.
začasna napotitev - začasna razporeditev - policist - razporeditev v drug kraj - kolektivna pogodba
Specialna zakonodaja je v času sprejetja KPND poleg pojma razporeditve že poznala tudi pojem začasne napotitve, ki je vsebinsko zelo podoben pojmu začasne napotitve, kot ga ureja 67. člen ZODPol. Kljub temu ga KPND niti pojmovno niti vsebinsko ni vključila v besedilo določbe 24. člena. Zato v primeru začasne napotitve uslužbenca policije v drug kraj, območje ali področje dela, skladno s prvim odstavkom 67. člena ZODPol zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, ne veljajo omejitve iz 24. člena KPND
pravica do invalidske pokojnine - izbira med dvema pokojninama
Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja je, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnin, med katerimi želi izbirati. ZPIZ-2 ne določa, da ni možna izbira med starostno in invalidsko pokojnino, če so ob izbiri izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do obeh pokojnin.
ZPIZ-2 v 109. členu sicer res govori o zavarovancu kot aktivno legitimirani osebi za opravo izbire med dvema ali več pokojninami, vendar ni najti razumnega razloga, da možnosti izbire ob enakih pogojih kot zavarovanci ne bi imeli tudi uživalci pokojnin (odločba US Up-1419/08).
Bistveno za uveljavljanje pravice do izbire med pokojninami po prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2 je, da so na dan izbire izpolnjeni pogoji za pridobitev (vsaj) dveh pokojnin.