ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1-1, 118. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5.
dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.
ZIZ člen 102. ZFPPIPP-UPB8 člen 394. ZUPJS člen 12.
osebni stečaj - pravica do denarne socialne pomoči - lastni dohodek
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka lasten dohodek tožnika, kot podlago za določitev upravičenja do vtoževanih socialnih pravic, napačno izračunala, ker je pri izračunu upoštevala celoten znesek periodičnega prihodka, čeprav tožnik glede na 394. člen ZFPPIPP in 102. člen ZIZ z zneskom nad 640,52 EUR, to je z zneskom 892,78 EUR, ni mogel razpolagati, glede na to da je bil sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja izdan šele 15. 6. 2018. V 4. točki drugega odstavka 12. člena ZUPJS so taksativno našteti dohodki, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, med temi izjemami pa ni omejitev pri razpolaganju s prihodki zaradi osebnega stečaja ali postopka prisilne izterjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00047459
ZPP člen 367.a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - slovenska vojska - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP;
‒ ali zakonska ureditev tedenskega počitka, kot je določena v 156. členu ZDR-1 in 97.f členu ZObr, omejuje 24 urno trajanje tedenskega počitka na en koledarski dan, ali pa lahko traja neprekinjenih 24 ur tudi v dveh zaporednih dnevih;
‒ ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožniku priznali dodatek za nevarne naloge v višini 1.500 EUR.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede odškodnine in višine le-te za nezagotovljen dnevni počitek.
Določba četrtega odstavka 109. člena ZDR oziroma četrtega odstavka 108. člena ZDR-1, da višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove iz prvega odstavka istega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače, na prvi pogled kaže na to, da bi bila višja odpravnina dopustna le, če bi bila dogovorjena v panožni kolektivni pogodbi, ne pa tudi, če je dogovorjena v podjetniški kolektivni pogodbi ali pa pogodbi o zaposlitvi. Vendar pa je navedeno določbo treba tolmačiti kot opredelitev (minimalne) višine odpravnine v primeru, ko je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 30 let. V takšnem primeru se odpravnina ne viša več za 1/3 osnove za vsako nadaljnje leto dela pri delodajalcu, ampak ostane omejena na desetkratnik osnove, kar ustreza tridesetim tretjinam osnove.
106. člen ZDR-1 ni kogentna določba, ki bi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja preprečevala možnost ugodnejšega dogovora s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 367a, 367c. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-2. ZObr člen 100b, 100b/4.
dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali je pravilen zaključek sodišča, da v konkretnih okoliščinah primera nasprotna udeleženka ni kršila Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/2018) in Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 80/2018),
‒ ali lahko sodišče naloži nasprotni udeleženki sprejem usklajenega besedila Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Okoliščina, da tožena stranka opravlja naloge fizičnega in tehničnega varovanja prostorov v katerih posluje sodišče, pa čeprav pri tem ni v pogodbenem odnosu z njim, je tehten razlog za odločitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža skozi percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča.
ZPKri člen 6, 9, 16, 16/3, 17, 20. ZPIZ-2 člen 7-11, 7-22, 7-23, 7-29, 7-42, 27, 27/4.
poprava krivic - politični zapornik - rehabilitacija - pokojninska doba brez dokupa
Po ZPKri priznana pokojninska doba ni dokupljena doba. Seveda ta doba tudi ni "obdobje obvezne vključitve v zavarovanje". Vendar pa je bil razlog, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost in je kasneje za ta čas pridobila status političnega zapornika, ni bila vključena v obvezno zavarovanje, krivičen. To krivico odpravlja ZPKri, ki je specialni zakon, katerega glavni namen je rehabilitacija upravičencev. Ta se izkazuje v odpravi posledic neupravičenega odvzema prostosti. V času odvzema prostosti je zavarovancu onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti ter posledično vključitev v zavarovanje, zato je rehabilitacija političnega zapornika lahko zagotovljena le na ta način, da se mu s priznano pokojninsko dobo priznajo pravice, ki bi jih imel, če neupravičenega odvzema prostosti ne bi bilo. Pokojninska doba, priznana po ZPKri, omogoča taki osebi rehabilitacijo le tako, da se izenači z dobo, priznano za čas obvezne vključitve v zavarovanje.
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke;
- ali sta sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka.
ZŠtip člen 92, 99. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 9. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - državna štipendija - vračilo štipendije
Revizija se dopusti glede vprašaja, ali sta sodišči druge in prve stopnje z odločitvijo o (delni) odpravi odločb o dolžnosti vrnitve državne štipendije pravilno uporabili materialno pravo.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni rok - stečaj - omejitev višine odpravnine
Določba 106. člena ZDR-1 ni potrebna zato, da bi določila višino odpravnine, ki bi bila v primeru stečaja drugačna, kot sicer velja za primer odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, temveč zato, da se poudari, da imajo ti delavci sploh pravico do odpravnine, ki je po višini enaka, kot gre delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi izven stečajnega postopka odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Ni torej mogoče šteti, da je določba 106. člena ZDR-1 specialna določba v tem smislu, da je v primeru stečaja najvišja možna odpravnina takšna, kot jo določa 108. člen ZDR-1, obenem pa splošna določba 108. člena ZDR-1 za vse druge primere odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti (to je za odpovedi, ki so podane izven insolvenčnih postopkov) dopušča drugačen dogovor o višini odpravnine.
- ali lahko 5. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008) velja retroaktivno;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo, ker ni uporabilo prehodne določbe iz osmega odstavka 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004).
Tožena stranka je ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka navedla, da s podano delno pripoznavo nikakor ne priznava, da tožniku tedenski počitek sploh ni bil zagotovljen in tudi ne, da bi bilo število vtoževanih dni nesporno. Delno pripoznavo je podala zgolj zaradi enakega obravnavanja vseh pripadnikov na misijah. Glede na takšno izrecno in nedvoumno izjavo tožene stranke je zmoten zaključek sodišč, da je tožena stranka s pripoznavo priznala temelj tožbenega zahtevka ter da sta sporna le še višina glavnice in zakonske zamudne obresti.
Sodišče druge stopnje je dopolnilo obrazložitev sodišča prve stopnje z izjavami določenih prič, čeprav sodba sodišča prve stopnje dokaznih zaključkov v tem delu sploh nima. Poleg tega ni odgovorilo na izrecne pritožbene ugovore tožene stranke v zvezi z (ne)oblikovanjem dokazne ocene sodišča prve stopnje, glede nepopolnega povzemanja izjav in izpovedb prič ter splošne in nedoločne izpovedbe tožnika. Z vsem tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - obrazložitev odpovednega razloga
Razlogovanje, po katerem se morajo bistvene okoliščine, ki bi lahko privedle do podaje odpovedi iz poslovnega razloga, spremeniti oziroma morajo biti drugačne, kot v trenutku podaje odpovedi glede na sklenitev pogodbe, je napačno. Dejstvo, da so bistvene ekonomske okoliščine (»ekonomski razlog«), na katere se sklicuje delodajalec v redni odpovedi iz poslovnega razloga, od sklenitve pogodbe do odpovedi v bistvenem delu ostale enake, torej samo po sebi ne vpliva na utemeljenost odpovedi. Ta bo utemeljena, če razlogi iz odpovedi dejansko obstajajo in nanje podjetje veže prenehanje potrebe po opravljanju dela iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Pri zasledovanju učinkovitih načinov poslovanja se lahko poslovanje podjetja skozi čas spreminja zaradi različnih dejavnikov: sprememb na trgu, drugačne zunanje regulacije, sprememb znotraj podjetja, novega vodstva, ki uvede drugačen način poslovanja, drugačne cilje poslovanja, razvoja, skrčitev ali celo ukinitev delovanja itd. Delodajalec torej lahko spremeni oceno in pristop k poslovanju ter iste (ekonomske) podatke drugače razlaga v kontekstu spremenjene politike poslovanja ali s tem v zvezi tudi sanacije stanja podjetja. Do tega je delodajalec upravičen v okviru podjetniške avtonomije, pri čemer pa ne sme iti za navidezni razlog oziroma zlorabo.
ZPP člen 367a, 367c. ZDSS-1 člen 53. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (2017) člen 6, 6/2.
dopuščena revizija - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali gre pri tem delovnem sporu za spor o pravici ali za interesni spor;
– ali ima sodišče v okoliščinah konkretnega primera pristojnost, da ob upoštevanju meril iz Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije s svojo odločitvijo nadomesti dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli;
– ali je sodišče z zavrženjem predloga kršilo pravico predlagatelja do sodnega varstva.
ZPP člen 367a, 367c. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2013) člen 11, 11/1.
dopuščena revizija - pripadnik Slovenske vojske - dodatek za vodenje in poveljevanje - misija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da tožniku v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, v okoliščinah konkretnega primera pripada le en dodatek za poveljevanje.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - predlog - pogoji za izdajo - neenotna praksa sodišča druge stopnje
Zatrjevana neenotnost sodne prakse sodišča druge stopnje v sodbi Pdp 312/2018 in sklepu Pdp 44/2020 ni podana, saj zadevi med seboj nista primerljivi. V sodbi Pdp 312/2018 je bilo ugotovljeno, da je bila izredna odpoved delavca nezakonita zato, ker niti v opominu niti v izredni odpovedi ni bilo opisane kršitve, ki naj bi jo delodajalec napram delavcu storil (navedena je bila le zakonska podlaga za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - četrta alineja prvega odstavka 111. člena ZDR-1). Razlog za ugotovljeno nezakonitost izredne odpovedi je bil torej v neobrazloženosti (izostanek dejanskega opisa očitanih kršitev) pisnega opomina in izredne odpovedi. V sklepu Pdp 44/2020 pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bila izredna odpoved tožnika (podana po sedmi in osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1) pravočasna. V citiranem sklepu se sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do vprašanja obrazloženosti pisnega opomina in izredne odpovedi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - slovenska vojska - misija - trditvena podlaga - dokazna ocena
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.