odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – heteroagresivnost – avtoagresivnost
Iz izvedenskega mnenja izvedenca izhaja, da je pri osebi podana duševna motnja, vendar pa pri njej niso izražene heteroagresivne tendence, pa tudi iz anamnestičnih podatkov ne izhaja, da bi bila preiskovanka heteroagresivna ali avtoagresivna. Zaključil je, da pri njej niso podani pogoji za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna - pomen neizpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi
Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081203
ZPP člen 8, 72, 72/2, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/1, 452, 453. OZ člen 72, 72/5, 930.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazna ocena - izločitev sodnika - splošni pogoji - pritožbene novote - preložitev naroka - obvestilo o preložitvi - opravičljivi razlogi - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - zakoniti zastopnik - prekoračitev pooblastila
Drugi odstavek 115. člena ZPP, ki se izrecno uporablja tudi za zakonitega zastopnika, določa, da mora biti bolezen nenadna in nepredvidljiva. V konkretnem primeru temu ni tako, kar priznava sama tožena stranka, saj je njen zakoniti zastopnik odsoten z dela že od 30. 1. 2014. Ker je torej šlo za pričakovano oziroma dalj časa trajajočo zadržanost njenega zakonitega zastopnika, je bilo na toženi stranki breme, da si najde pooblaščenca oziroma zaprosi za brezplačno pravno pomoč, kot je to ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pri tehtanju med interesi stranke in interesi pravosodja v celoti (koncentracija in pospešitev postopka), zahteva za postavitev pooblaščenca oziroma zagotovitev brezplačne pravne pomoči v konkretnih okoliščinah upravičena.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – višina deležev – zakonska domneva o enakih deležih – izpodbijanje zakonske domneve – vrednotenje deleža vsakega zakonca – odplačevanje posojila za nepremičnino – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – enotnost premoženja – enotnost deleža na celotnem skupnem premoženju
Pritožbeno sodišče poudarja tudi to, da ni pomembno, ali je bil prispevek tožnice k plačilu kupnine za stanovanje višji od toženčevega. Pomembno je to, ali je bil njen prispevek, ob upoštevanju dohodka in drugih relevantnih okoliščin v smislu drugega odstavka 59. člena ZZZDR, v celotnem obdobju skupnega življenja toliko večji, da opravičuje višji delež na (celotnem) skupnem premoženju. Prav tako ni pomembno, kateri od zakoncev je vrnil najeti kredit oziroma v kakšnem deležu.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
spor majhne vrednosti – pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa – pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu – podpis pogodbe – dokazno breme
Tožeča stranka je svojemu dokaznemu bremenu zadostila, dokazala je obstoj pogodbenega razmerja med njo in toženo stranko, nasprotno dejstvo, da podpis tožene stranke ni bil njen, pa bi morala dokazati tožena stranka.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega.
KZ člen 3, 114, 114/1, 115, 115/1, 115/3. KZ-1 člen 7, 93, 93/1, 94, 94/2, 94/3.
stranska kazen – denarna kazen – izvršitev denarne kazni – zastaranje izvršitve stranskih kazni – pretrganje zastaranja – časovna veljavnost kazenskega zakona –uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona – interimni zakon
Zaradi izjeme od načela alternativnosti in upoštevanja pravne predvidljivosti in vmesnega zakona, ki je zaradi načela konkretnosti (vprašanje zastaranja izvršitve stranske denarne kazni) po pravilu iz 7. člena KZ-1 milejši, je sodišče druge stopnje ugotovilo zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni.
nemožnost uporabe nadomestnih nepremičnin – sporazum o vrnitvi nadomestnih nepremičnin – vrnitev odvzetih nepremičnin – sui generis odškodninski zahtevek – izročitev nadomestnih nepremičnin
Za razlikovanje položaja med upravičenci, ki v denacionalizacijskem postopku prejmejo odvzeto nepremičnino nazaj, in upravičenci, ki zaradi nezmožnosti vrnitve odvzete nepremičnine v naravi prejmejo nadomestna zemljišča, obstojijo razlike in zato utemeljeni razlogi, zaradi katerih prvim pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe, drugim pa ne.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se nepremičnine, dodeljene upravičencem, konkretizirajo šele v odločbi o denacionalizaciji, zaradi česar tožniki od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe ne bi mogli pridobivati nobenih koristi od nadomestnih zemljišč.
Položaj upravičencev, ki dobijo nadomestna zemljišča, je treba primerjati s položajem drugih upravičencev, ki prejmejo odškodnino (v kateri koli obliki pač), ne pa s tistimi, ki prejmejo odvzeto nepremičnino v naravi.
Tožena stranka je dolžna plačati takso za postopek o pritožbi zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sodbo kot prepozne, in sicer v znesku 33,00 EUR (tar. št. 30010 ZST-1).
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 452, 453, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica člen 39, 39/1.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - okvara vodomera - nemogoč odčitek vodomera - povprečna poraba vode
Prvi odstavek 39. člena Odloka določa, da se v primeru, ko je obračunski vodomer pokvarjen, ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, na osnovi predhodnih obračunskih obdobij obračuna povprečna poraba vode. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba uporabi vedno, ko iz kakšnega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera. Zato tožeča stranka s pritožbenimi navedbami o tem, da poškodovani vodomer ni enako pokvarjenemu vodomeru, ne more biti uspešna. Bistveno je namreč, čemur tožeča stranka ne nasprotuje, da je bil obračunski vodomer neuporaben in uničen, zaradi česar ga ni bilo mogoče odčitati. To pa je tisti dejanski stan, ki ga je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 39. člena Odloka.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala tožena stranka. Dokazni predlog ene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga nasprotne stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Ker sama dokaznega predloga za postavitev izvedenca vodovodne stroke pravočasno, v sporu majhne vrednosti dovoljenih vlogah, nedvomno ni podala, njene pritožbene navedbe, da bi sodišče izvedenca moralo postaviti oziroma tožečo stranko v konkretnem primeru pozvati na plačilo predujma za njegovo postavitev, niso utemeljene.
upravnik – obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – ključ delitve stroškov – razdelilniki stroškov – kopije računov dobaviteljev za opravljene storitve – konkretiziran ugovor – pogodba o medsebojnih razmerjih
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/3. ZDR-1 člen 56. URS člen 49.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnik ima na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v drugem individualnem delovnem sporu, priznano delovno razmerje za nedoločen čas tudi za vtoževano obdobje od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015. V tem obdobju pa je imel na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (katere transformacijo zahteva v tem individualnem delovnem sporau) vse sedaj vtoževane pravice in obveznosti delovnega mesta podsekretar. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v obdobju od 1. 7. 2014 do 21. 6. 2015 ni utemeljen.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen niti za obdobje od 22. 6. 2015 dalje. Tožnik je v drugem individualnem delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga med drugim zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec za ves čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pravnomočno sodbo je bilo njegovemu zahtevku ugodeno, pravdni stranki pa sta z namenom realizacije te sodbe 22. 6. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto višji svetovalec. Tožnik ne more zahtevati delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar po sklenitvi in podpisu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec in po dejanski vrnitvi na delo k toženi stranki na to delovno mesto. Sklenitev te pogodbe o zaposlitvi predstavlja realizacijo pravnomočne sodbe v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v katerem je tožnik zahteval obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu višji svetovalec ter vrnitev nazaj na delo na to delovno mesto. Do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas kljub določbi 56. člena ZDR-1 ne pride, če delavec takšno transformacijo odkloni ali vztraja v zaposlitvi na drugem delovnem mestu za nedoločen čas. Ko kljub siceršnjim pogojem za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec izbere (in realizira) nadaljevanje zaposlitve za nedoločen čas na drugem delovnem mestu (kar je storil tožnik), je na takšno izbiro vezan.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0016149
URS člen 11, 62, 68, 68/3. ZPP člen 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 110, 110/2.
plačilo odškodnine - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti, razžalitve dobrega imena in časti ter nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhajajo le razlogi o odločilnih dejstvih za odločitev o odškodninskem zahtevku iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je tožnik odškodnino uveljavljal tudi iz drugih pravnih naslovov (zaradi trpinčenja na delovnem mestu, posega v pravico do zasebnosti in razžalitve dobrega imena in časti), je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi podane nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zadošča zgolj ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ampak je možna le v primeru hujših zlorab instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati, da je pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zlorabila svoje pravice (zaradi zamude 15-dnevnega subjektivnega roka). V sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je sicer res zapisano, da bo moral organ prve stopnje pri ponovnem odločanju upoštevati roke iz drugega odstavka 110. člena ZDR, vendar je ta zapis mogoče šteti le za splošno navodilo in ne za konkretno opozorilo, da je že prišlo do zamude roka. Zamude roka pa ni uveljavljal niti tožnik sam v sodnem sporu niti ni bila ugotovljena s strani prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ampak šele v postopku z revizijo. Iz navedenih razlogov ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka s podajo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi zlorabila svoje pravice in da bi bila s tem podana protipravnost njenega ravnanja kot eden od elementov odškodninske odgovornosti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in iz poslovnega razloga. Tožena stranka ni uspela dokazati, da tožnik zaradi razlogov na njegovi strani ni izpolnil njenih pričakovanj glede samoiniciativnosti, inovativnosti, osebne kreativnosti in dajanja predlogov. Tožena stranka je v oceni poskusnega dela sama zapisala, da se je od tožnika zahtevalo veliko timskega dela, v katero prav gotovo sodi določeno sodelovanje ali vsaj (dobra) komunikacija z neposredno nadrejeno. Življenjsko je, da (tudi vodilni) delavec v prvih mesecih svoje zaposlitve išče podatke in usmeritve od svojega neposredno nadrejenega, kar ne pomeni nujno neinovativnosti oziroma nesamoiniciativnosti. Ker je dokazni postopek pokazal, da mu tega tožena stranka ni omogočila, nedoseganje pričakovanj tožene stranke s strani tožnika ne more biti razlog za negativno oceno poskusnega dela in posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnik v poskusni dobi delal neuspešno. Opravljanje dela mu je bilo že od vsega začetka oteženo zaradi razmer pri toženi stranki in ravnanja ter opustitev njegove neposredne nadrejene. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vse taksativno navedene terjatve iz 3. točke 1. odstavka 197. člena ZIZ se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, terjatve, zapadle več kot leto nazaj, pa torej po času pridobitve zastavnih pravic.