ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071299
OZ člen 142, 142/4. ZZZDR člen 4, 4/2. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost otroka – odškodninska odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok, ki je dopolnil sedem let – krivdna odgovornost – odvzem vsote denarja s strani mladoletnega otroka – dolžna skrbnost nad otrokom – nepričakovanost otrokovega ravnanja – dokazna ocena
Ob ugotovitvah, da je bilo nepravilno ravnanje prve toženke enkratno in nepričakovano za vse in da je druga toženka nanj takoj pravilno vzgojno ukrepala, ji ni mogoče očitati, da je opustila dolžno skrbnost nad otrokom oziroma pri izvajanju roditeljske pravice. Zato je pravilna presoja, da ni njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo je tožniku povzročila prva toženka (četrti odstavek 142. člena OZ).
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – heteroagresivnost – avtoagresivnost
Iz izvedenskega mnenja izvedenca izhaja, da je pri osebi podana duševna motnja, vendar pa pri njej niso izražene heteroagresivne tendence, pa tudi iz anamnestičnih podatkov ne izhaja, da bi bila preiskovanka heteroagresivna ali avtoagresivna. Zaključil je, da pri njej niso podani pogoji za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071296
OZ člen 120, 120/3, 336, 336/1, 619, 636, 766. ZPP člen 155, 184, 184/3, 188, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje pisanj – odškodninska odgovornost zasebnega vročevalca – odškodnina zaradi napak pri vročanju – premoženjska škoda – mandatna pogodba – pogodba o naročilu – pogodba z zasebnim vročevalcem – obligacija prizadevanja – zmota naročnika, da je bila vročitev pravilna in zakonita – zastaranje – začetek teka zastaranja – protipravnost ravnanja – dejanski prejem pisanja – splošni pogoji pogodbe – zavezanost s splošnimi pogoji – seznanitev s splošnimi pogoji – uporaba ZPSto-1 – višina odškodnine – odločitev o stroških – kilometrina pooblaščenke – izbira odvetnika izven območja sodišča – potrebni stroški – delni umik tožbe – odpoved tožbenemu zahtevku – materialno procesno vodstvo – načelo kontradiktornosti
Razmerje med naročnikom in zasebnim vročevalcem je mandatno razmerje, kar pomeni, da prevzemnik naročila nima obligacije rezultata, pač pa obligacijo prizadevanja.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.
družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled
Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.
Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
nemožnost uporabe nadomestnih nepremičnin – sporazum o vrnitvi nadomestnih nepremičnin – vrnitev odvzetih nepremičnin – sui generis odškodninski zahtevek – izročitev nadomestnih nepremičnin
Za razlikovanje položaja med upravičenci, ki v denacionalizacijskem postopku prejmejo odvzeto nepremičnino nazaj, in upravičenci, ki zaradi nezmožnosti vrnitve odvzete nepremičnine v naravi prejmejo nadomestna zemljišča, obstojijo razlike in zato utemeljeni razlogi, zaradi katerih prvim pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe, drugim pa ne.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se nepremičnine, dodeljene upravičencem, konkretizirajo šele v odločbi o denacionalizaciji, zaradi česar tožniki od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe ne bi mogli pridobivati nobenih koristi od nadomestnih zemljišč.
Položaj upravičencev, ki dobijo nadomestna zemljišča, je treba primerjati s položajem drugih upravičencev, ki prejmejo odškodnino (v kateri koli obliki pač), ne pa s tistimi, ki prejmejo odvzeto nepremičnino v naravi.
KZ člen 3, 114, 114/1, 115, 115/1, 115/3. KZ-1 člen 7, 93, 93/1, 94, 94/2, 94/3.
stranska kazen – denarna kazen – izvršitev denarne kazni – zastaranje izvršitve stranskih kazni – pretrganje zastaranja – časovna veljavnost kazenskega zakona –uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona – interimni zakon
Zaradi izjeme od načela alternativnosti in upoštevanja pravne predvidljivosti in vmesnega zakona, ki je zaradi načela konkretnosti (vprašanje zastaranja izvršitve stranske denarne kazni) po pravilu iz 7. člena KZ-1 milejši, je sodišče druge stopnje ugotovilo zastaranje izvršitve denarne kazni kot stranske kazni.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Ukrep zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, predstavlja najhujšega od ukrepov, ki jih določa ZDZdr (v drugem odstavku 2. člena) in s katerim se najobsežnejše posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (ta ukrep posega tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja), je ob ugotovljenih okoliščinah odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tudi z vidika varstva (ustavno in konvencijsko) varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba postopka za ugotovitev podanosti pogojev za izrek takšnega ukrepa, za katere se že ob uvedbi postopka ve, da pogoji zanj niso podani, bi pomenila nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine obravnavanega.
spor majhne vrednosti – pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa – pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu – podpis pogodbe – dokazno breme
Tožeča stranka je svojemu dokaznemu bremenu zadostila, dokazala je obstoj pogodbenega razmerja med njo in toženo stranko, nasprotno dejstvo, da podpis tožene stranke ni bil njen, pa bi morala dokazati tožena stranka.
Tožena stranka je dolžna plačati takso za postopek o pritožbi zoper sklep o zavrženju njene pritožbe zoper sodbo kot prepozne, in sicer v znesku 33,00 EUR (tar. št. 30010 ZST-1).
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 452, 453, 458, 458/1. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ribnica člen 39, 39/1.
spor majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - dokazna ocena - nedovoljeni pritožbeni razlogi - okvara vodomera - nemogoč odčitek vodomera - povprečna poraba vode
Prvi odstavek 39. člena Odloka določa, da se v primeru, ko je obračunski vodomer pokvarjen, ali je ugotovljen nedovoljen način odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, na osnovi predhodnih obračunskih obdobij obračuna povprečna poraba vode. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba uporabi vedno, ko iz kakšnega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera. Zato tožeča stranka s pritožbenimi navedbami o tem, da poškodovani vodomer ni enako pokvarjenemu vodomeru, ne more biti uspešna. Bistveno je namreč, čemur tožeča stranka ne nasprotuje, da je bil obračunski vodomer neuporaben in uničen, zaradi česar ga ni bilo mogoče odčitati. To pa je tisti dejanski stan, ki ga je mogoče subsumirati pod prvi odstavek 39. člena Odloka.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala tožena stranka. Dokazni predlog ene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga nasprotne stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Ker sama dokaznega predloga za postavitev izvedenca vodovodne stroke pravočasno, v sporu majhne vrednosti dovoljenih vlogah, nedvomno ni podala, njene pritožbene navedbe, da bi sodišče izvedenca moralo postaviti oziroma tožečo stranko v konkretnem primeru pozvati na plačilo predujma za njegovo postavitev, niso utemeljene.
upravnik – obratovalni stroški – stroški vzdrževanja – ključ delitve stroškov – razdelilniki stroškov – kopije računov dobaviteljev za opravljene storitve – konkretiziran ugovor – pogodba o medsebojnih razmerjih
Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022957
OZ člen 948, 948/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo zavarovalnine - aktivna legitimacija leasingojemalca - premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal - imetnik pravic iz zavarovanja - opustitev dolžnosti izvedbe materialnega procesnega vodstva - sodba presenečenja - kršitev načela kontradiktornosti
Tudi leasingojemalec ima (poleg leasingodajalca) premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. V konkretnem primeru je leasingojemalec zatrjeval obstoj aktivne legitimacije s tem, ko je trdil, da je ekonomski lastnik in posestnik vozila, s tem pa vsekakor izkazuje premoženjski interes, da zavarovalni primer ne bi nastal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razloga nesposobnosti - nedoseganje rezultatov dela - konkretizacija očitkov - vabilo na zagovor - pravica do zagovora
Očitka tožnici v pisnem vabilu na zagovor nista bila konkretizirana do te mere, da bi lahko tožnica učinkovito izvrševala pravico do zagovora. Očitani razlog nesposobnosti z dne 16. 6. 2011 (da je nadrejeni prejel pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela s strani predsednice komisije za zagovor diplomskega dela in da je bilo ob obravnavanju pritožbe ugotovljeno, da je ta utemeljena, saj je imela naloga po tehničnem pregledu, ki ga je opravila tožnica, še veliko tehničnih pomanjkljivosti) je vsebinsko prazen, saj v pisnem vabilu ni bilo jasno navedeno, za katero diplomsko nalogo in za kakšne pomanjkljivosti pri njenem tehničnem pregledu je šlo. Tudi glede očitka o razlogu nesposobnosti z dne 13. 7. 2011, da je določeni študent v zagovor oddal diplomsko delo z drugačnim naslovom, kot je imel prijavljenega v bazi, ni jasno, za katero diplomsko delo in s kakšnim naslovom je šlo. Oba očitka nista dovolj jasna in ostajata na ravni splošnosti, zato tožnica ni mogla vedeti, katerih dveh tehničnih pregledov od več kot 100 pregledanih diplomskih nalogah, ni opravila v skladu s pričakovanji oziroma strokovno in kvalitetno. Razlog nesposobnosti v pisnem vabilu, kot pogoj za uresničitev pravice do zagovora, mora biti konkretno obrazložen. Ker očitka razloga nesposobnosti v pisnem vabilu na zagovor nista bila jasna, zaradi česar tožnici ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega zagovora, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo navedeno listino oziroma stopnjo obrazloženosti (konkretiziranosti) pisnega vabila. Pravica do vsebinsko učinkovitega zagovora tožnici dejansko ni bila zagotovljena, zato je izpodbijana odpoved že iz tega razloga nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, posledično pa ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
plačilo pravdnih stroškov - prednostna terjatev - stečajni postopek
Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev obstoja prednostne terjatve za plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je terjatev priglasila v stečajnem postopku nad toženo stranko, stečajni upravitelj pa je takšno terjatev prerekal. Za povrnitev pravdnih stroškov veljajo pravila pravdnega postopka, ki veljajo tudi glede dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov nasprotni stranki, v skladu z načelom uspeha v sporu. Ker je tožnica v celoti uspela v sporu o glavni stvari (za plačilo odpravnine in odškodnine), je v skladu s 154. in 155. členom ZPP upravičena do povrnitve priglašenih stroškov, ki so bili potrebni v tem individualnem delovnem sporu. Pri tem velja, da terjatev za povrnitev pravdnih stroškov, nastalih do dneva začetka stečajnega postopka, nima prednostne narave po 21. členu ZFPPIPP, temveč gre za navadno terjatev.
obveznost plačila - regres za letni dopust - sorazmerni del
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014. Glede na to, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena od 1. 10. 2013 dalje, je za leto 2013 upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer v višini 3/12 regresa, skladno z določbo 161. člena ZDR-1. Dolžnost delodajalca je, da delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje, zagotovi sorazmerni del dopusta in posledično sorazmerni del regresa za letni dopust. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo sorazmernega dela regresa, to je 3/12 regresa za letni dopust za leto 2013.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prepoved opravljanja dela
Tožnica je s tem, ko je ob zaključku delovnega dne ob zapuščanje oddelka pakirnice vzela in pri sebi skrila dve navadni S-budget salami, kršila pogodbene in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, ki ga je tožena stranka podala tožnici v zvezi z očitanim ravnanjem, utemeljeno. Tožena stranka je tudi dokazala, da si je tožnica po podanem opozorilu določenega dne prisvojila izdelke, ki so bili v lasti tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnica kršila 37. člen ZDR-1 in 12. člen pogodbe o zaposlitvi, ki oba določata prepoved škodljivega ravnanja. Taka kršitev onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, zato gre za resen in utemeljen (krivdni) razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi. Pri tožnici predhodno opozorilo o kršitvah delovnih obveznosti ni doseglo svojega namena, saj je v manj kot dveh mesecih od prejema opozorila ponovila istovrstno kršitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.