ZPP člen 86, 86/3, 374, 428, 428/4. ZIZ člen 10, 10/1.
motenje posesti – revizija – predlog za dopustitev revizije
Zoper pravnomočno odločbo, izdano v sporu zaradi motenja posesti, kot tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija (kot tudi predlog za dopustitev revizije) ni dovoljena (četrti odstavek 428. člena ZPP in prvi odstavek 10. člena ZIZ).
Tožnica je med bolniškim staležem (v katerem je bila zaradi psihičnih težav in viroze) opravljala pridobitna dela natakarice v avstrijskem lokalu. Za opravljanje tega dela pa ni imela dovoljenja osebne zdravnice. Ker je tožnica v času bolniškega staleža brez odobritve pristojne zdravnice odpotovala iz kraja bivanja in opravljala pridobitno delo kot natakarica, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. točki prvega odstavka 111. člena ZDR. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podan dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Narava ugotovljene kršitve je namreč takšna, da od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bo delavca obdržal v delovnem razmerju do izteka odpovednega roka, ne glede na to, ali je bil delavec do začetka postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgleden delavec ali ne. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 108, 114, 116, 118. OZ člen 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - pobot - zapadlost terjatev
Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o pobotnem ugovoru tožene stranke delno zmotno uporabilo 311. člen OZ, ki med pogoji za dopustnost pobotanja terjatev določa tudi njihovo zapadlost. Tožena stranka je v pobot tožnikovi terjatvi uveljavljala terjatev iz naslova odpravnine, ki jo je izplačala tožniku na podlagi 108. člena ZDR-1, in terjatev iz naslova denarnega nadomestila (brez navedbe zneska), ki naj bi ga tožnik prejemal s strani Zavoda RS za zaposlovanje in katerega bi morala tožena stranka povrniti tej instituciji. Terjatev delodajalca iz naslova vračila odpravnine, ki je bila delavcu izplačana v posledici redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ki je bila v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito), zapade šele, ko postane odločitev o nezakonitosti takšne odpovedi pravnomočna. To pa pomeni, da niti v času, ko je bila ta odpravnina uveljavljana v pobot, niti v času odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke ta terjatev še ni zapadla. Tožena stranka sodišču prve stopnje ni predložila nobenih dokazov o tem, da je Zavodu RS za zaposlovanje vrnila denarno nadomestilo, ki je bilo izplačano tožniku, ob tem, da ni navedla niti zneska tega nadomestila, ki ga je iz tega naslova uveljavljala v pobot. Tožena stranka torej ni dokazala, da sta terjatvi, ki ju je uveljavljala v pobot, zapadli, kar pomeni, da ni bilo pogojev za vsebinsko odločanje o pobotnem ugovoru tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče odločitev o pobotnem ugovoru tožene stranke razveljavilo in pobotni ugovor tožene stranke zavrglo, saj zanj niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.
Sodišče prve stopnje je tožniku napačno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je bil v delovnem razmerju že pri drugem delodajalcu in mu to ni prenehalo. Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. Ker je tožnik sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, ki v času odločanja o sodni razvezi še ni prenehala, delovnega razmerja ni mogoče priznati po zaposlitvi z novim delodajalcem za polni delovni čas.
upravljanje stečajne mase – oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem – soglasje k sklenitvi najemne pogodbe – višina najemnine
Najemnine, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, veljajo na trgu (za delujoče podjeme), za stečajnega dolžnika pa 323. člen ZFPPIPP določa omejitve glede trajanja najema, stečajni dolžnik pa je dolžan pri sklepanju najemnih pogodb upoštevati tudi načelo omejevanja tveganj in načelo načelo hitrosti postopka, vse te omejitve pa gotovo negativno vplivajo na višino najemnine.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023062
OZ člen 361, 361/1. ZFPPIPP člen 42, 249. ZGD-1 člen 263. ZIZ člen 272, 272/1.
izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva
Namen določbe 249. člena ZFPPIPP, ki je umeščena v oddelek 5.3. „Pravne posledice začetka stečajnega postopka“ in v pododdelek 5.3.1. „Splošna pravila o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka“ je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.
- Na podlagi takšne jezikovne in tudi namenske razlage pa je mogoče zaključiti, da določba 249. člena ZFPPIPP velja in učinkuje za vse terjatve stečajnega dolžnika in ne le za terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov, ki so nastale do začetka stečaja in s tem tudi za terjatve, ki jih stečajni upravitelj uveljavlja za račun stečajnega dolžnika.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zavarovanec tožene stranke ravnal nedopustno zaradi opustitve opozorila, naj bo tožnik posebej previden v neosvetljenem vetrolovu, ker v hodniku luč ne deluje, pa tudi zato, ker ni zagotovil osvetlitve v hodniku (tj. delujoče luči) in posledično tudi v vetrolovu, ker tožniku ni samoiniciativno vsaj pridržal vrat na večjem hodniku, ko je videl, da se odpravlja proti vetrolovu, s čimer bi omogočil, da bi padalo več svetlobe v vetrolov, in ker tožnika ni spremljal do vhodnih vrat. Takšna presoja je materialnopravno napačna. Glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče govoriti o nedopustnem ravnanju zavarovanca tožene stranke. Sicer pa gre določen del pestrosti življenjskih dogodkov pripisati nesrečnim naključjem, za katere pač nihče ne odgovarja.
ZVEtL člen 13, 30. ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZPP člen 163, 163/7, 285.
določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – pravica uporabe – stroški postopka – zaključek postopka izven naroka – priglasitev stroškov – materialno procesno vodstvo
Podlaga za odločitev o stroških zastopanja udeležencev v nepravdnem postopku zaradi določitve zemljišča, pripadajočega stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, je 35. člen ZNP.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – pok leve petnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški postopka – stroški izvedenskega mnenja – stroški dodeljenega pooblaščenca – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški, ki jih za upravičenca do brezplačne pravne pomoči za stroške sodnega postopka in za dodeljenega pooblaščenca založi Republika Slovenija, so stroški sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071296
OZ člen 120, 120/3, 336, 336/1, 619, 636, 766. ZPP člen 155, 184, 184/3, 188, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje pisanj – odškodninska odgovornost zasebnega vročevalca – odškodnina zaradi napak pri vročanju – premoženjska škoda – mandatna pogodba – pogodba o naročilu – pogodba z zasebnim vročevalcem – obligacija prizadevanja – zmota naročnika, da je bila vročitev pravilna in zakonita – zastaranje – začetek teka zastaranja – protipravnost ravnanja – dejanski prejem pisanja – splošni pogoji pogodbe – zavezanost s splošnimi pogoji – seznanitev s splošnimi pogoji – uporaba ZPSto-1 – višina odškodnine – odločitev o stroških – kilometrina pooblaščenke – izbira odvetnika izven območja sodišča – potrebni stroški – delni umik tožbe – odpoved tožbenemu zahtevku – materialno procesno vodstvo – načelo kontradiktornosti
Razmerje med naročnikom in zasebnim vročevalcem je mandatno razmerje, kar pomeni, da prevzemnik naročila nima obligacije rezultata, pač pa obligacijo prizadevanja.
nemožnost uporabe – zavezanec za vrnitev nepremičnine – odprti kop – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja – višina nadomestila – hipotetična najemnina – neto najemnina – trditvena podlaga – zastaranje – tek zastaralnega roka
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, ki je sicer odvisna od narave vrnjene nepremičnine in drugih okoliščin.
Res je sicer, da se po ustaljeni sodni praksi ugotavlja t.i. neto najemnina, vendar bi morala morebitne stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati, opredeljeno zatrjevati toženka in ne tožnice.
V konkretni zadevi ne le, da toženec po vročitvi dopolnitve tožbe ni podal nobenih ugovorov o tem, da naj bi tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino brez podlage ali preveč, ampak je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe ponudila zadostno trditveno in dokazno podlago o utemeljenosti in višini izplačila odškodnine.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – višina deležev – zakonska domneva o enakih deležih – izpodbijanje zakonske domneve – vrednotenje deleža vsakega zakonca – odplačevanje posojila za nepremičnino – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – enotnost premoženja – enotnost deleža na celotnem skupnem premoženju
Pritožbeno sodišče poudarja tudi to, da ni pomembno, ali je bil prispevek tožnice k plačilu kupnine za stanovanje višji od toženčevega. Pomembno je to, ali je bil njen prispevek, ob upoštevanju dohodka in drugih relevantnih okoliščin v smislu drugega odstavka 59. člena ZZZDR, v celotnem obdobju skupnega življenja toliko večji, da opravičuje višji delež na (celotnem) skupnem premoženju. Prav tako ni pomembno, kateri od zakoncev je vrnil najeti kredit oziroma v kakšnem deležu.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071299
OZ člen 142, 142/4. ZZZDR člen 4, 4/2. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost otroka – odškodninska odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok, ki je dopolnil sedem let – krivdna odgovornost – odvzem vsote denarja s strani mladoletnega otroka – dolžna skrbnost nad otrokom – nepričakovanost otrokovega ravnanja – dokazna ocena
Ob ugotovitvah, da je bilo nepravilno ravnanje prve toženke enkratno in nepričakovano za vse in da je druga toženka nanj takoj pravilno vzgojno ukrepala, ji ni mogoče očitati, da je opustila dolžno skrbnost nad otrokom oziroma pri izvajanju roditeljske pravice. Zato je pravilna presoja, da ni njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo je tožniku povzročila prva toženka (četrti odstavek 142. člena OZ).
družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled
Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.
Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.
Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
padec z lestve – nesreča pri delu – delo na višini – delo na lestvi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev izvedenca – nesubstanciran dokazni predlog – zaslišanje priče – nesporno dejstvo – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Elektroinštalatersko delo (polaganje kablov) na lestvi tipa A, s stojiščem 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost.
Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, zato delodajalčeva krivda ni izkazana.
navidezna darilna pogodba – kupoprodajna pogodba – izpolnitev obveznosti po pogodbi – podpis pogodbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Tožnica je svojo obveznost izpolnila in prepustila posest nepremičnine toženi stranki, zato je svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti tudi tožena stranka in plačati dogovorjeno kupnino. Kupnina bi morala biti plačana takoj po izvedbi prepisa lastninske pravice na predmetni nepremičnini, to je bilo 16. 7. 2010.
Okoliščine, ki govore za obstoj toženkinih trditev, so močnejše od tistih, ki jih zatrjuje tožnica.