Pravna opredelitev kaznivega dejanja ter navedba časa in kraja, kjer je obdolženi naznanil kaznivo dejanje krive ovadbe, ne vsebuje vseh znakov očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe, saj ne vsebuje dejstev in okoliščin iz katerih bi izhajali zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja krive ovadbe. Izvršitvena oblika ni konkretizirana tako, da bi bilo mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V obtožnem predlogu je potrebno navesti, na kakšen način naj bi se izsiljevanje vršilo. Le tako je omogočena obdolžencu aktivna obramba pred očitki, s strani sodišča pa se lahko opravi preizkus, ali očitano dejanje res pomeni kaznivo dejanje.
ZPP člen 108, 335, 335-1, 336, 343, 343/3, 366, 366/1.
vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – nujne sestavine pritožbe – navedba sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Nujni sestavini pritožbe sta samo dve. Navedba sklepa, zoper katerega se pritožba vlaga, in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
Tožena stranka je v pritožbi z dne 4. 1. 2016 navedla opravilno številko zadeve, v kateri je bila vložena pritožba, ne pa tudi datuma sklepa, zoper katerega se pritožuje. Samo po sebi to še ne pomeni nepopolne navedbe sklepa. Pravdna stranka mora navesti podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kateri sklep izpodbija.
odložitev izvršitve kazni zapora – bolnišnično zdravljenje
Čeprav ni podan razlog odložitve kazni zapora iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 (bolnišnično zdravljenje), pa ni izključena odložitev izvršitve kazni zapora, če so za to podane okoliščine iz 1. in (ali) 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, kar pa je mogoče presoditi šele na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije, ki je opredeljena v tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1.
Tožnica je med bolniškim staležem (v katerem je bila zaradi psihičnih težav in viroze) opravljala pridobitna dela natakarice v avstrijskem lokalu. Za opravljanje tega dela pa ni imela dovoljenja osebne zdravnice. Ker je tožnica v času bolniškega staleža brez odobritve pristojne zdravnice odpotovala iz kraja bivanja in opravljala pridobitno delo kot natakarica, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. točki prvega odstavka 111. člena ZDR. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da je podan dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Narava ugotovljene kršitve je namreč takšna, da od delodajalca ni mogoče zahtevati, da bo delavca obdržal v delovnem razmerju do izteka odpovednega roka, ne glede na to, ali je bil delavec do začetka postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgleden delavec ali ne. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Ne glede na odločitev o ničnosti prodajne pogodbe, tožeča stranka v konkretnem primeru ločitvene pravice nima, ker sklep o rubežu ni bil vpisan v register neposestnih zastavnih pravic.
Sodišče prve stopnje je zaključek, da sporna prodajna pogodba ni nična, utemeljilo z navedbami, da dejstvo, da je bilo v letu 2011 in 2012 zoper prvo toženo stranko vloženih več izvršilnih predlogov ne dokazuje, da je bil namen pogodbenih strank izigrati upnike, še zlasti ne zato, ker je tožena stranka dokazala, da je bila kupnina plačana, in da so se iz kupnine na podlagi asignacij poplačevali tudi upniki prvotoženke.
Trditev toženih strank in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila terjatev kupnine v znesku 102.400,14 EUR zaprta na podlagi odškodninskega zahtevka drugo tožene stranke še ne pomeni, da je bila kupnina v tem znesku dejansko plačana. Toženi stranki namreč glede navedenega zneska nista trdili, da je drugo tožena stranka prvo toženi stranki odpustila dolg, ali da sta sklenili dogovor o poravnavi dolga ali morda sporazum o pobotu. Zgolj knjiženje obveznosti oziroma knjigovodsko zaprtje terjatve ni pravno dejanje, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o plačilu kupnine. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila kupnina za prodana osnovna sredstva v celoti plačana, zmotna.
S sporno prodajno pogodbo sta tako toženi stranki iz premoženja prvo tožene stranke izvzeli zdrava jedra in jih z namenom odškodovanja upnikov prenesli na drugo toženo stranko, brez namena plačila celotne kupnine. Pogodba katere namen je izigrati upnike, pa je v nasprotju z moralnimi načeli in kot taka nična.
Ne glede na to, da sta toženi stranki morebiti na podlagi asignacij poplačali določene upnike prvo tožene stranke, okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče utemeljujejo v prepričanju, da je sporna prodajna pogodba zaradi namena izigrati upnike prvo tožene stranke nična. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točki II.1. izreka spremenilo tako, da se ugotovi, da je pogodba z dne 1. 2. 2012 sklenjena med prvo toženo in drugo toženo stranko nična.
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – heteroagresivnost – avtoagresivnost
Iz izvedenskega mnenja izvedenca izhaja, da je pri osebi podana duševna motnja, vendar pa pri njej niso izražene heteroagresivne tendence, pa tudi iz anamnestičnih podatkov ne izhaja, da bi bila preiskovanka heteroagresivna ali avtoagresivna. Zaključil je, da pri njej niso podani pogoji za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZVEtL člen 13, 30. ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZPP člen 163, 163/7, 285.
določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – pravica uporabe – stroški postopka – zaključek postopka izven naroka – priglasitev stroškov – materialno procesno vodstvo
Podlaga za odločitev o stroških zastopanja udeležencev v nepravdnem postopku zaradi določitve zemljišča, pripadajočega stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, je 35. člen ZNP.
navidezna darilna pogodba – kupoprodajna pogodba – izpolnitev obveznosti po pogodbi – podpis pogodbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Tožnica je svojo obveznost izpolnila in prepustila posest nepremičnine toženi stranki, zato je svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti tudi tožena stranka in plačati dogovorjeno kupnino. Kupnina bi morala biti plačana takoj po izvedbi prepisa lastninske pravice na predmetni nepremičnini, to je bilo 16. 7. 2010.
Okoliščine, ki govore za obstoj toženkinih trditev, so močnejše od tistih, ki jih zatrjuje tožnica.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zavarovanec tožene stranke ravnal nedopustno zaradi opustitve opozorila, naj bo tožnik posebej previden v neosvetljenem vetrolovu, ker v hodniku luč ne deluje, pa tudi zato, ker ni zagotovil osvetlitve v hodniku (tj. delujoče luči) in posledično tudi v vetrolovu, ker tožniku ni samoiniciativno vsaj pridržal vrat na večjem hodniku, ko je videl, da se odpravlja proti vetrolovu, s čimer bi omogočil, da bi padalo več svetlobe v vetrolov, in ker tožnika ni spremljal do vhodnih vrat. Takšna presoja je materialnopravno napačna. Glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče govoriti o nedopustnem ravnanju zavarovanca tožene stranke. Sicer pa gre določen del pestrosti življenjskih dogodkov pripisati nesrečnim naključjem, za katere pač nihče ne odgovarja.
padec z lestve – nesreča pri delu – delo na višini – delo na lestvi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev izvedenca – nesubstanciran dokazni predlog – zaslišanje priče – nesporno dejstvo – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Elektroinštalatersko delo (polaganje kablov) na lestvi tipa A, s stojiščem 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost.
Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, zato delodajalčeva krivda ni izkazana.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.
Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – pok leve petnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški postopka – stroški izvedenskega mnenja – stroški dodeljenega pooblaščenca – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški, ki jih za upravičenca do brezplačne pravne pomoči za stroške sodnega postopka in za dodeljenega pooblaščenca založi Republika Slovenija, so stroški sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Imetnik nevarne stvari ni nujno njen lastnik, temveč je imetnik tisti, ki nevarno stvar uporablja v svojo korist, ki mu stvar služi, je pod njegovim nadzorom in jo vzdržuje zase.
družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled
Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.
Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071299
OZ člen 142, 142/4. ZZZDR člen 4, 4/2. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost otroka – odškodninska odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok, ki je dopolnil sedem let – krivdna odgovornost – odvzem vsote denarja s strani mladoletnega otroka – dolžna skrbnost nad otrokom – nepričakovanost otrokovega ravnanja – dokazna ocena
Ob ugotovitvah, da je bilo nepravilno ravnanje prve toženke enkratno in nepričakovano za vse in da je druga toženka nanj takoj pravilno vzgojno ukrepala, ji ni mogoče očitati, da je opustila dolžno skrbnost nad otrokom oziroma pri izvajanju roditeljske pravice. Zato je pravilna presoja, da ni njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo je tožniku povzročila prva toženka (četrti odstavek 142. člena OZ).
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna - pomen neizpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi
Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.
Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084816
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8.
ugotovitev dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dejstvo, da je tožnik pooblastil toženko za dvig sredstev na bančnem računu, je tudi po presoji pritožbenega sodišča močan argument, ki kaže v povezavi z ostalimi dokazi na ekonomsko povezanost med partnerjema in ne le na neke vrste pomoč tožniku zaradi napredujoče bolezni.