ZDR-1 člen 128. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 3, 61.
Nadurno delo – nadure – dodatek za nadurno delo
Tožnik je v spornem obdobju delal na delovišču v Avstriji in opravil določeno število nadur. Skladno s 3. členom ZDR-1 se ta zakon uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji, in pri njih zaposlenimi delavci, uporablja pa se tudi za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na območju Republike Slovenije. Za stranki tega individualnega delovnega spora torej velja ZDR-1 in posledično tudi kolektivne pogodbe, veljavne na območju Republike Slovenije, torej tudi Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, po kateri tožniku za opravljene nadure pripada še dodatek v višini 30 % na uro. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo dodatek za nadurno delo za ure, ki so mu bile sicer plačane po urni postavki za navadne ure.
Pravna opredelitev kaznivega dejanja ter navedba časa in kraja, kjer je obdolženi naznanil kaznivo dejanje krive ovadbe, ne vsebuje vseh znakov očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe, saj ne vsebuje dejstev in okoliščin iz katerih bi izhajali zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja krive ovadbe. Izvršitvena oblika ni konkretizirana tako, da bi bilo mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V obtožnem predlogu je potrebno navesti, na kakšen način naj bi se izsiljevanje vršilo. Le tako je omogočena obdolžencu aktivna obramba pred očitki, s strani sodišča pa se lahko opravi preizkus, ali očitano dejanje res pomeni kaznivo dejanje.
kolektivni delovni spor - odpoklic članov sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju
Pisno zahtevo za začetek postopka za odpoklic člana sveta delavcev lahko vloži najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, zahtevi pa morajo biti priloženi podpisi teh delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zahteva nanaša na odpoklic posameznih članov sveta delavcev. Zahtevi priloženi podpisi domnevnih vlagateljev zahteve pa se nanašajo na odpoklic članov sveta delavcev pri delodajalcu R. (nasploh) in ne na odpoklic navedenih poimensko opredeljenih posameznih članov sveta delavcev. Posamezni delavci pri delodajalcu R., ki imajo aktivno volilno pravico, so s svojim podpisom zahtevali, da se odpokliče člane sveta delavcev R., ki pa na podpisnem obrazcu nad njihovimi podpisi poimensko niso bili navedeni. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahteva formalno pomanjkljiva, saj ji niso bili priloženi podpisi za odpoklic članov sveta delavcev. Glede na to je nasprotna udeleženka skladno z ZSDU pravilno s sklepom zavrnila predlog za odpoklic teh članov sveta delavcev.
odložitev izvršitve kazni zapora – bolnišnično zdravljenje
Čeprav ni podan razlog odložitve kazni zapora iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 (bolnišnično zdravljenje), pa ni izključena odložitev izvršitve kazni zapora, če so za to podane okoliščine iz 1. in (ali) 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, kar pa je mogoče presoditi šele na podlagi mnenja posebne zdravniške komisije, ki je opredeljena v tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1.
Ne glede na odločitev o ničnosti prodajne pogodbe, tožeča stranka v konkretnem primeru ločitvene pravice nima, ker sklep o rubežu ni bil vpisan v register neposestnih zastavnih pravic.
Sodišče prve stopnje je zaključek, da sporna prodajna pogodba ni nična, utemeljilo z navedbami, da dejstvo, da je bilo v letu 2011 in 2012 zoper prvo toženo stranko vloženih več izvršilnih predlogov ne dokazuje, da je bil namen pogodbenih strank izigrati upnike, še zlasti ne zato, ker je tožena stranka dokazala, da je bila kupnina plačana, in da so se iz kupnine na podlagi asignacij poplačevali tudi upniki prvotoženke.
Trditev toženih strank in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila terjatev kupnine v znesku 102.400,14 EUR zaprta na podlagi odškodninskega zahtevka drugo tožene stranke še ne pomeni, da je bila kupnina v tem znesku dejansko plačana. Toženi stranki namreč glede navedenega zneska nista trdili, da je drugo tožena stranka prvo toženi stranki odpustila dolg, ali da sta sklenili dogovor o poravnavi dolga ali morda sporazum o pobotu. Zgolj knjiženje obveznosti oziroma knjigovodsko zaprtje terjatve ni pravno dejanje, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o plačilu kupnine. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila kupnina za prodana osnovna sredstva v celoti plačana, zmotna.
S sporno prodajno pogodbo sta tako toženi stranki iz premoženja prvo tožene stranke izvzeli zdrava jedra in jih z namenom odškodovanja upnikov prenesli na drugo toženo stranko, brez namena plačila celotne kupnine. Pogodba katere namen je izigrati upnike, pa je v nasprotju z moralnimi načeli in kot taka nična.
Ne glede na to, da sta toženi stranki morebiti na podlagi asignacij poplačali določene upnike prvo tožene stranke, okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče utemeljujejo v prepričanju, da je sporna prodajna pogodba zaradi namena izigrati upnike prvo tožene stranke nična. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točki II.1. izreka spremenilo tako, da se ugotovi, da je pogodba z dne 1. 2. 2012 sklenjena med prvo toženo in drugo toženo stranko nična.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084816
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8.
ugotovitev dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dejstvo, da je tožnik pooblastil toženko za dvig sredstev na bančnem računu, je tudi po presoji pritožbenega sodišča močan argument, ki kaže v povezavi z ostalimi dokazi na ekonomsko povezanost med partnerjema in ne le na neke vrste pomoč tožniku zaradi napredujoče bolezni.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zavarovanec tožene stranke ravnal nedopustno zaradi opustitve opozorila, naj bo tožnik posebej previden v neosvetljenem vetrolovu, ker v hodniku luč ne deluje, pa tudi zato, ker ni zagotovil osvetlitve v hodniku (tj. delujoče luči) in posledično tudi v vetrolovu, ker tožniku ni samoiniciativno vsaj pridržal vrat na večjem hodniku, ko je videl, da se odpravlja proti vetrolovu, s čimer bi omogočil, da bi padalo več svetlobe v vetrolov, in ker tožnika ni spremljal do vhodnih vrat. Takšna presoja je materialnopravno napačna. Glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče govoriti o nedopustnem ravnanju zavarovanca tožene stranke. Sicer pa gre določen del pestrosti življenjskih dogodkov pripisati nesrečnim naključjem, za katere pač nihče ne odgovarja.
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – heteroagresivnost – avtoagresivnost
Iz izvedenskega mnenja izvedenca izhaja, da je pri osebi podana duševna motnja, vendar pa pri njej niso izražene heteroagresivne tendence, pa tudi iz anamnestičnih podatkov ne izhaja, da bi bila preiskovanka heteroagresivna ali avtoagresivna. Zaključil je, da pri njej niso podani pogoji za pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna - pomen neizpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi
Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.
navidezna darilna pogodba – kupoprodajna pogodba – izpolnitev obveznosti po pogodbi – podpis pogodbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Tožnica je svojo obveznost izpolnila in prepustila posest nepremičnine toženi stranki, zato je svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti tudi tožena stranka in plačati dogovorjeno kupnino. Kupnina bi morala biti plačana takoj po izvedbi prepisa lastninske pravice na predmetni nepremičnini, to je bilo 16. 7. 2010.
Okoliščine, ki govore za obstoj toženkinih trditev, so močnejše od tistih, ki jih zatrjuje tožnica.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – pok leve petnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški postopka – stroški izvedenskega mnenja – stroški dodeljenega pooblaščenca – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški, ki jih za upravičenca do brezplačne pravne pomoči za stroške sodnega postopka in za dodeljenega pooblaščenca založi Republika Slovenija, so stroški sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
padec z lestve – nesreča pri delu – delo na višini – delo na lestvi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev izvedenca – nesubstanciran dokazni predlog – zaslišanje priče – nesporno dejstvo – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Elektroinštalatersko delo (polaganje kablov) na lestvi tipa A, s stojiščem 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost.
Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, zato delodajalčeva krivda ni izkazana.
Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
nemožnost uporabe – zavezanec za vrnitev nepremičnine – odprti kop – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja – višina nadomestila – hipotetična najemnina – neto najemnina – trditvena podlaga – zastaranje – tek zastaralnega roka
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, ki je sicer odvisna od narave vrnjene nepremičnine in drugih okoliščin.
Res je sicer, da se po ustaljeni sodni praksi ugotavlja t.i. neto najemnina, vendar bi morala morebitne stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati, opredeljeno zatrjevati toženka in ne tožnice.
V konkretni zadevi ne le, da toženec po vročitvi dopolnitve tožbe ni podal nobenih ugovorov o tem, da naj bi tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino brez podlage ali preveč, ampak je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe ponudila zadostno trditveno in dokazno podlago o utemeljenosti in višini izplačila odškodnine.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.
Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
Imetnik nevarne stvari ni nujno njen lastnik, temveč je imetnik tisti, ki nevarno stvar uporablja v svojo korist, ki mu stvar služi, je pod njegovim nadzorom in jo vzdržuje zase.