• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 18
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba in sklep Pdp 162/2016
    28.7.2016
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016099
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 108, 114, 116, 118. OZ člen 311.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - pobot - zapadlost terjatev
    Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

    Sodišče prve stopnje je pri odločanju o pobotnem ugovoru tožene stranke delno zmotno uporabilo 311. člen OZ, ki med pogoji za dopustnost pobotanja terjatev določa tudi njihovo zapadlost. Tožena stranka je v pobot tožnikovi terjatvi uveljavljala terjatev iz naslova odpravnine, ki jo je izplačala tožniku na podlagi 108. člena ZDR-1, in terjatev iz naslova denarnega nadomestila (brez navedbe zneska), ki naj bi ga tožnik prejemal s strani Zavoda RS za zaposlovanje in katerega bi morala tožena stranka povrniti tej instituciji. Terjatev delodajalca iz naslova vračila odpravnine, ki je bila delavcu izplačana v posledici redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ki je bila v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito), zapade šele, ko postane odločitev o nezakonitosti takšne odpovedi pravnomočna. To pa pomeni, da niti v času, ko je bila ta odpravnina uveljavljana v pobot, niti v času odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke ta terjatev še ni zapadla. Tožena stranka sodišču prve stopnje ni predložila nobenih dokazov o tem, da je Zavodu RS za zaposlovanje vrnila denarno nadomestilo, ki je bilo izplačano tožniku, ob tem, da ni navedla niti zneska tega nadomestila, ki ga je iz tega naslova uveljavljala v pobot. Tožena stranka torej ni dokazala, da sta terjatvi, ki ju je uveljavljala v pobot, zapadli, kar pomeni, da ni bilo pogojev za vsebinsko odločanje o pobotnem ugovoru tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče odločitev o pobotnem ugovoru tožene stranke razveljavilo in pobotni ugovor tožene stranke zavrglo, saj zanj niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.

    Sodišče prve stopnje je tožniku napačno priznalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je bil v delovnem razmerju že pri drugem delodajalcu in mu to ni prenehalo. Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. Ker je tožnik sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, ki v času odločanja o sodni razvezi še ni prenehala, delovnega razmerja ni mogoče priznati po zaposlitvi z novim delodajalcem za polni delovni čas.
  • 22.
    VSL sklep II Kp 28848/2012
    28.7.2016
    USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086104
    URS člen 22, 25. ZKP člen 94, 421, 421/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti – upravičena oseba za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti – pooblaščenec zasebnega tožilca – zasebni tožilec – stroški kazenskega postopka
    Zasebni tožilec oz. njegovi pooblaščenci niso upravičeni vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je zakonodajalec omejil z razlogom, ker gre za izredno pravno sredstvo in je zasebni tožilec v obravnavani zadevi redna pravna sredstva že izrabil. Kolikor pa meni, da bi moralo Vrhovno sodišče RS odločati o pomembnem vprašanju, pa ima možnost podati pobudo pri Vrhovnem državnem tožilstvu, da le-to o tem vprašanju vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

    S tem, ko 421. člen ZKP ne dovoljuje vložitve zahteve za varstvo zakonitosti s strani zasebnega tožilca, zasebnemu tožilcu ni bila kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS in tudi 25. člena Ustave RS, ki govori o pravici do pravnega sredstva, ki pa je bila zasebnemu tožilcu omogočena z vložitvijo pritožbe.
  • 23.
    VSM sklep I Cpg 247/2016
    28.7.2016
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023062
    OZ člen 361, 361/1. ZFPPIPP člen 42, 249. ZGD-1 člen 263. ZIZ člen 272, 272/1.
    izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva
    Namen določbe 249. člena ZFPPIPP, ki je umeščena v oddelek 5.3. „Pravne posledice začetka stečajnega postopka“ in v pododdelek 5.3.1. „Splošna pravila o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka“ je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.

    - Na podlagi takšne jezikovne in tudi namenske razlage pa je mogoče zaključiti, da določba 249. člena ZFPPIPP velja in učinkuje za vse terjatve stečajnega dolžnika in ne le za terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov, ki so nastale do začetka stečaja in s tem tudi za terjatve, ki jih stečajni upravitelj uveljavlja za račun stečajnega dolžnika.
  • 24.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1452/2015
    28.7.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0078061
    OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 40, 40/1, 57, 86, 86/1. ZIZ člen 81, 81/3, 87, 87/1.
    prodajna pogodba – ničnost pogodbe – oškodovanje upnikov – ločitvena pravica – vpis rubeža v register – nedopusten nagib – nedopustna podlaga – sorodstveno razmerje – neplačilo kupnine – prenos poslovanja
    Ne glede na odločitev o ničnosti prodajne pogodbe, tožeča stranka v konkretnem primeru ločitvene pravice nima, ker sklep o rubežu ni bil vpisan v register neposestnih zastavnih pravic.

    Sodišče prve stopnje je zaključek, da sporna prodajna pogodba ni nična, utemeljilo z navedbami, da dejstvo, da je bilo v letu 2011 in 2012 zoper prvo toženo stranko vloženih več izvršilnih predlogov ne dokazuje, da je bil namen pogodbenih strank izigrati upnike, še zlasti ne zato, ker je tožena stranka dokazala, da je bila kupnina plačana, in da so se iz kupnine na podlagi asignacij poplačevali tudi upniki prvotoženke.

    Trditev toženih strank in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila terjatev kupnine v znesku 102.400,14 EUR zaprta na podlagi odškodninskega zahtevka drugo tožene stranke še ne pomeni, da je bila kupnina v tem znesku dejansko plačana. Toženi stranki namreč glede navedenega zneska nista trdili, da je drugo tožena stranka prvo toženi stranki odpustila dolg, ali da sta sklenili dogovor o poravnavi dolga ali morda sporazum o pobotu. Zgolj knjiženje obveznosti oziroma knjigovodsko zaprtje terjatve ni pravno dejanje, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o plačilu kupnine. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila kupnina za prodana osnovna sredstva v celoti plačana, zmotna.

    S sporno prodajno pogodbo sta tako toženi stranki iz premoženja prvo tožene stranke izvzeli zdrava jedra in jih z namenom odškodovanja upnikov prenesli na drugo toženo stranko, brez namena plačila celotne kupnine. Pogodba katere namen je izigrati upnike, pa je v nasprotju z moralnimi načeli in kot taka nična.

    Ne glede na to, da sta toženi stranki morebiti na podlagi asignacij poplačali določene upnike prvo tožene stranke, okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče utemeljujejo v prepričanju, da je sporna prodajna pogodba zaradi namena izigrati upnike prvo tožene stranke nična. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točki II.1. izreka spremenilo tako, da se ugotovi, da je pogodba z dne 1. 2. 2012 sklenjena med prvo toženo in drugo toženo stranko nična.
  • 25.
    VSL sklep I Cp 1244/2016
    28.7.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0084506
    ZPP člen 86, 86/3, 374, 428, 428/4. ZIZ člen 10, 10/1.
    motenje posesti – revizija – predlog za dopustitev revizije
    Zoper pravnomočno odločbo, izdano v sporu zaradi motenja posesti, kot tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija (kot tudi predlog za dopustitev revizije) ni dovoljena (četrti odstavek 428. člena ZPP in prvi odstavek 10. člena ZIZ).
  • 26.
    VSL sodba I Cp 1276/2016
    27.7.2016
    ZAVAROVANJE TERJATEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060263
    ZOZP člen 7, 7/6. ZPP člen 180.
    regres zavarovalnice – sklepčnost tožbe – zadostna trditvena in dokazna podlaga
    V konkretni zadevi ne le, da toženec po vročitvi dopolnitve tožbe ni podal nobenih ugovorov o tem, da naj bi tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino brez podlage ali preveč, ampak je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe ponudila zadostno trditveno in dokazno podlago o utemeljenosti in višini izplačila odškodnine.
  • 27.
    VSL sodba III Cp 971/2016
    27.7.2016
    DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084514
    ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286b.
    nemožnost uporabe – zavezanec za vrnitev nepremičnine – odprti kop – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja – višina nadomestila – hipotetična najemnina – neto najemnina – trditvena podlaga – zastaranje – tek zastaralnega roka
    V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, ki je sicer odvisna od narave vrnjene nepremičnine in drugih okoliščin.

    Res je sicer, da se po ustaljeni sodni praksi ugotavlja t.i. neto najemnina, vendar bi morala morebitne stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati, opredeljeno zatrjevati toženka in ne tožnice.
  • 28.
    VSL sklep I Cp 473/2016
    27.7.2016
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085013
    ZVEtL člen 13, 30. ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZPP člen 163, 163/7, 285.
    določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – pravica uporabe – stroški postopka – zaključek postopka izven naroka – priglasitev stroškov – materialno procesno vodstvo
    Podlaga za odločitev o stroških zastopanja udeležencev v nepravdnem postopku zaradi določitve zemljišča, pripadajočega stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, je 35. člen ZNP.
  • 29.
    VSL sodba I Cpg 525/2015
    27.7.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – KONCESIJE
    VSL0073790
    Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
    koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
    Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.
  • 30.
    VSL sodba II Cp 1456/2016
    27.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071299
    OZ člen 142, 142/4. ZZZDR člen 4, 4/2. ZPP člen 8.
    povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost otroka – odškodninska odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok, ki je dopolnil sedem let – krivdna odgovornost – odvzem vsote denarja s strani mladoletnega otroka – dolžna skrbnost nad otrokom – nepričakovanost otrokovega ravnanja – dokazna ocena
    Ob ugotovitvah, da je bilo nepravilno ravnanje prve toženke enkratno in nepričakovano za vse in da je druga toženka nanj takoj pravilno vzgojno ukrepala, ji ni mogoče očitati, da je opustila dolžno skrbnost nad otrokom oziroma pri izvajanju roditeljske pravice. Zato je pravilna presoja, da ni njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo je tožniku povzročila prva toženka (četrti odstavek 142. člena OZ).
  • 31.
    VSL sklep I Cp 479/2016
    27.7.2016
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0084820
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.
    premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – višina deležev – zakonska domneva o enakih deležih – izpodbijanje zakonske domneve – vrednotenje deleža vsakega zakonca – odplačevanje posojila za nepremičnino – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – enotnost premoženja – enotnost deleža na celotnem skupnem premoženju
    Pritožbeno sodišče poudarja tudi to, da ni pomembno, ali je bil prispevek tožnice k plačilu kupnine za stanovanje višji od toženčevega. Pomembno je to, ali je bil njen prispevek, ob upoštevanju dohodka in drugih relevantnih okoliščin v smislu drugega odstavka 59. člena ZZZDR, v celotnem obdobju skupnega življenja toliko večji, da opravičuje višji delež na (celotnem) skupnem premoženju. Prav tako ni pomembno, kateri od zakoncev je vrnil najeti kredit oziroma v kakšnem deležu.
  • 32.
    VSL sodba II Cp 927/2016
    27.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085014
    OZ člen 131. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/1.
    padec z lestve – nesreča pri delu – delo na višini – delo na lestvi – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev izvedenca – nesubstanciran dokazni predlog – zaslišanje priče – nesporno dejstvo – obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
    Elektroinštalatersko delo (polaganje kablov) na lestvi tipa A, s stojiščem 1,5 m od tal, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost.

    Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na krivdo delodajalca za to, da je tožnik, stoječ na razprti lestvi tipa A, izgubil ravnotežje, zato delodajalčeva krivda ni izkazana.
  • 33.
    VSL sodba II Cp 1937/2016
    27.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
    VSL0060271
    OZ člen 179, 182. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – pok leve petnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – stroški postopka – stroški izvedenskega mnenja – stroški dodeljenega pooblaščenca – brezplačna pravna pomoč – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
    Stroški, ki jih za upravičenca do brezplačne pravne pomoči za stroške sodnega postopka in za dodeljenega pooblaščenca založi Republika Slovenija, so stroški sodnega postopka. Pri odločanju o stroških postopka jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali jih stranka v pravdi priglasi.
  • 34.
    VSL sklep II Cp 1564/2016
    27.7.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060259
    ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
    padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
    Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
  • 35.
    VSL sodba I Cp 1155/2016
    27.7.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071296
    OZ člen 120, 120/3, 336, 336/1, 619, 636, 766. ZPP člen 155, 184, 184/3, 188, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
    vročanje pisanj – odškodninska odgovornost zasebnega vročevalca – odškodnina zaradi napak pri vročanju – premoženjska škoda – mandatna pogodba – pogodba o naročilu – pogodba z zasebnim vročevalcem – obligacija prizadevanja – zmota naročnika, da je bila vročitev pravilna in zakonita – zastaranje – začetek teka zastaranja – protipravnost ravnanja – dejanski prejem pisanja – splošni pogoji pogodbe – zavezanost s splošnimi pogoji – seznanitev s splošnimi pogoji – uporaba ZPSto-1 – višina odškodnine – odločitev o stroških – kilometrina pooblaščenke – izbira odvetnika izven območja sodišča – potrebni stroški – delni umik tožbe – odpoved tožbenemu zahtevku – materialno procesno vodstvo – načelo kontradiktornosti
    Razmerje med naročnikom in zasebnim vročevalcem je mandatno razmerje, kar pomeni, da prevzemnik naročila nima obligacije rezultata, pač pa obligacijo prizadevanja.
  • 36.
    VSL sodba in sklep I Cp 520/2016
    27.7.2016
    STVARNO PRAVO
    VSL0060261
    ZPP 13, 254, 254/2, 254/3, 286b, 350, 350/2. OZ 35, 86, 86/1. ZTLR 12. ZPN 7. ZPDS 6, 7, 7/2. ZPPLPS 2. ZLNDL 2, 3. ZUN 46. SZ 9. SZ-1 190. ZGO-1 217. ZVEtL 30.
    družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled
    Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.

    Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
  • 37.
    VSL sklep I Cp 2026/2016
    27.7.2016
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0084501
    ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
    sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
    Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.

    Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
  • 38.
    VSL sodba III Cp 1053/2016
    27.7.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VSL0084825
    OZ člen 149, 964, 964/1. ZPP člen 1, 8, 339, 339/2, 339/2-4. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c. ZDR-1 člen 59 – 63.
    vmesna sodba – stvarna pristojnost – pristojnost pravdnega sodišča – podlage odškodninske odgovornosti – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – pasivna legitimacija – imetnik nevarne stvari – zavarovanje pred odgovornostjo – odgovornost zavarovalnice
    Imetnik nevarne stvari ni nujno njen lastnik, temveč je imetnik tisti, ki nevarno stvar uporablja v svojo korist, ki mu stvar služi, je pod njegovim nadzorom in jo vzdržuje zase.
  • 39.
    VSL sodba II Cp 1361/2016
    27.7.2016
    DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084816
    ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8.
    ugotovitev dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – dokazna ocena
    Dejstvo, da je tožnik pooblastil toženko za dvig sredstev na bančnem računu, je tudi po presoji pritožbenega sodišča močan argument, ki kaže v povezavi z ostalimi dokazi na ekonomsko povezanost med partnerjema in ne le na neke vrste pomoč tožniku zaradi napredujoče bolezni.
  • 40.
    VSM sklep IV Kp 44188/2012
    27.7.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0022984
    KZ-1 člen 86, 86/7.
    predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna - pomen neizpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi
    Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 18
  • >
  • >>