kolektivni delovni spor - odpoklic članov sveta delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju
Pisno zahtevo za začetek postopka za odpoklic člana sveta delavcev lahko vloži najmanj 10 % delavcev z aktivno volilno pravico, zahtevi pa morajo biti priloženi podpisi teh delavcev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zahteva nanaša na odpoklic posameznih članov sveta delavcev. Zahtevi priloženi podpisi domnevnih vlagateljev zahteve pa se nanašajo na odpoklic članov sveta delavcev pri delodajalcu R. (nasploh) in ne na odpoklic navedenih poimensko opredeljenih posameznih članov sveta delavcev. Posamezni delavci pri delodajalcu R., ki imajo aktivno volilno pravico, so s svojim podpisom zahtevali, da se odpokliče člane sveta delavcev R., ki pa na podpisnem obrazcu nad njihovimi podpisi poimensko niso bili navedeni. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila zahteva formalno pomanjkljiva, saj ji niso bili priloženi podpisi za odpoklic članov sveta delavcev. Glede na to je nasprotna udeleženka skladno z ZSDU pravilno s sklepom zavrnila predlog za odpoklic teh članov sveta delavcev.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 200, 200/1, 200/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Tožena stranka v letih 2013 in 2014 ni dosegla planirane prodaje, zaradi racionalizacije stroškov pa je delo izterjave, ki ga je opravljal tožnik, prenesla na zunanjega izvajalca. Tožena stranka je dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga. Ker je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo glede tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev sklepa o začasnem čakanju na delo doma, ker je bila vložena prepozno. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu o čakanju na delo doma navedla pravni pouk, da ga lahko tožnik v roku 8 dni izpodbija, če meni da ni zakonit, s pisno zahtevo za odpravo kršitve na podlagi 200. člena ZDR-1. Tožnik je spoštoval navedeno določbo le delno, ko je vložil pisno zahtevo za odpravo kršitve, s katero je izpodbijal sklep o čakanju na delo. Odgovor tožene stranke je prejel 26. 2. 2014, a nato tožbe na izpodbijanje sklepa o čakanju na delo ni vložil v 30 dneh, kot to določa 200. člen ZDR-1 (temveč šele po dveh mesecih in pol), zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 120, 120/2. ZST-1 člen 5, 5/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - nepoznavanje prava - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - umik tožbe - domneva umika tožbe - delna oprostitev plačila sodne takse - podaljšanje roka za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - zapadlost v plačilo
Pritožnica se sklicuje na svoje navedbe iz vloge z dne 2. 7. 2015, v kateri je sodišče zaprosila, da ji kot prava neuki stranki da nov rok za plačilo takse. Pri tem neutemeljeno meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito, ker ji roka iz plačilnega naloga ni podaljšalo, saj za tako postopanje v Zakonu o sodnih taksah ni imelo podlage.
OZ člen 75, 768, 768/1. ZDDV-1 člen 82. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razglasitev sodbe – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – obveznost izdajanja računov – nepopoln račun – naročilo – veljavnost pooblastila – ustno pooblastilo – obveznost prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi
Sodišče se v zadostni meri opredeli do pooblastilnih razmerij in pravilno zaključi, da je tožnica utemeljeno štela, da je toženka v času naročila odvetniških storitev razpolagala z veljavnim pooblastilom toženke. Čeprav tožnici ni predložila pisnega pooblastila toženke, pa so druge okoliščine, zlasti dejstvo, da je med tožnico in gospo D. obstajal zaupen odnos in da je gospa D. že takrat (pred formalno odločitvijo CSD) opravljala določene posle za toženko, dovolj prepričljivi, da je sodišče v tem delu vero poklonilo tožnici.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - poslovna enota – kolektivni odpust
Kdaj gre za t. i. kolektivni odpust, ZDR-1 določa v 98. členu. Za ugotavljanje večjega števila delavcev je v veljavnem zakonu določen le en kriterij, to je, da zaradi poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postane nepotrebno delo najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev (tak delodajalec je tožena stranka). Glede na navedene določbe ZDR-1 delodajalcu ni mogoče očitati zlorabe določb o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, če v zaporednih časovnih intervalih 30 ali več dni odpoveduje pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa število delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno v 30-dnevnem obdobju, ne preseže zakonsko določene kvote za kolektivni odpust. Obveznosti glede postopka kolektivnih odpustov je treba upoštevati le ob izpolnjenem količinskem in časovnem pogoju. Ker ta v predmetni zadevi ni podan, ni pogojev za uporabo določb o kolektivnih odpustih iz ZDR-1.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084816
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 8.
ugotovitev dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dejstvo, da je tožnik pooblastil toženko za dvig sredstev na bančnem računu, je tudi po presoji pritožbenega sodišča močan argument, ki kaže v povezavi z ostalimi dokazi na ekonomsko povezanost med partnerjema in ne le na neke vrste pomoč tožniku zaradi napredujoče bolezni.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
ZPP člen 285, 339, 339/, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1.
padec na mastnih spolzkih tleh ob vstopanju na kamion – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – subjektivna odškodninska odgovornost – pomanjkljiva dokazna ocena – pomanjkljiva obrazložitev glede odmere višine odškodnine – konkretiziranost očitkov protipravnega ravnanja – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave
Tožnik toženki tega, da je opustila posipanje delovišča, vendarle ni konkretizirano očital in se zato toženka o tem doslej ni imela možnosti ustrezno izjaviti. Sodišče prve stopnje, ki je menilo, da ponujena trditvena podlaga tožnika zadošča tudi za tak očitek, je namreč na to ni opozorilo (285. člen ZPP), od toženke same pa bi bilo po prepričanju pritožbenega sodišča pretirano zahtevati, da ugiba, kakšne opustitve so ji pravzaprav očitane. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na dejansko ugotovitev, da toženka za posipanje dvorišča ni poskrbela, takšno opustitev pa je sočasno opredelilo kot protipravno, je toženki odvzelo učinkovito možnost obrambe oziroma odgovora na trditve glede zagotovitve posipanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – višina deležev – zakonska domneva o enakih deležih – izpodbijanje zakonske domneve – vrednotenje deleža vsakega zakonca – odplačevanje posojila za nepremičnino – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – enotnost premoženja – enotnost deleža na celotnem skupnem premoženju
Pritožbeno sodišče poudarja tudi to, da ni pomembno, ali je bil prispevek tožnice k plačilu kupnine za stanovanje višji od toženčevega. Pomembno je to, ali je bil njen prispevek, ob upoštevanju dohodka in drugih relevantnih okoliščin v smislu drugega odstavka 59. člena ZZZDR, v celotnem obdobju skupnega življenja toliko večji, da opravičuje višji delež na (celotnem) skupnem premoženju. Prav tako ni pomembno, kateri od zakoncev je vrnil najeti kredit oziroma v kakšnem deležu.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zavarovanec tožene stranke ravnal nedopustno zaradi opustitve opozorila, naj bo tožnik posebej previden v neosvetljenem vetrolovu, ker v hodniku luč ne deluje, pa tudi zato, ker ni zagotovil osvetlitve v hodniku (tj. delujoče luči) in posledično tudi v vetrolovu, ker tožniku ni samoiniciativno vsaj pridržal vrat na večjem hodniku, ko je videl, da se odpravlja proti vetrolovu, s čimer bi omogočil, da bi padalo več svetlobe v vetrolov, in ker tožnika ni spremljal do vhodnih vrat. Takšna presoja je materialnopravno napačna. Glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče govoriti o nedopustnem ravnanju zavarovanca tožene stranke. Sicer pa gre določen del pestrosti življenjskih dogodkov pripisati nesrečnim naključjem, za katere pač nihče ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071296
OZ člen 120, 120/3, 336, 336/1, 619, 636, 766. ZPP člen 155, 184, 184/3, 188, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vročanje pisanj – odškodninska odgovornost zasebnega vročevalca – odškodnina zaradi napak pri vročanju – premoženjska škoda – mandatna pogodba – pogodba o naročilu – pogodba z zasebnim vročevalcem – obligacija prizadevanja – zmota naročnika, da je bila vročitev pravilna in zakonita – zastaranje – začetek teka zastaranja – protipravnost ravnanja – dejanski prejem pisanja – splošni pogoji pogodbe – zavezanost s splošnimi pogoji – seznanitev s splošnimi pogoji – uporaba ZPSto-1 – višina odškodnine – odločitev o stroških – kilometrina pooblaščenke – izbira odvetnika izven območja sodišča – potrebni stroški – delni umik tožbe – odpoved tožbenemu zahtevku – materialno procesno vodstvo – načelo kontradiktornosti
Razmerje med naročnikom in zasebnim vročevalcem je mandatno razmerje, kar pomeni, da prevzemnik naročila nima obligacije rezultata, pač pa obligacijo prizadevanja.
V konkretni zadevi ne le, da toženec po vročitvi dopolnitve tožbe ni podal nobenih ugovorov o tem, da naj bi tožeča stranka oškodovancu izplačala odškodnino brez podlage ali preveč, ampak je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe ponudila zadostno trditveno in dokazno podlago o utemeljenosti in višini izplačila odškodnine.
nemožnost uporabe – zavezanec za vrnitev nepremičnine – odprti kop – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja – višina nadomestila – hipotetična najemnina – neto najemnina – trditvena podlaga – zastaranje – tek zastaralnega roka
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, ki je sicer odvisna od narave vrnjene nepremičnine in drugih okoliščin.
Res je sicer, da se po ustaljeni sodni praksi ugotavlja t.i. neto najemnina, vendar bi morala morebitne stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati, opredeljeno zatrjevati toženka in ne tožnice.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali z zaporom ob koncu tedna - pomen neizpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi
Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.
navidezna darilna pogodba – kupoprodajna pogodba – izpolnitev obveznosti po pogodbi – podpis pogodbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
Tožnica je svojo obveznost izpolnila in prepustila posest nepremičnine toženi stranki, zato je svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti tudi tožena stranka in plačati dogovorjeno kupnino. Kupnina bi morala biti plačana takoj po izvedbi prepisa lastninske pravice na predmetni nepremičnini, to je bilo 16. 7. 2010.
Okoliščine, ki govore za obstoj toženkinih trditev, so močnejše od tistih, ki jih zatrjuje tožnica.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – paranoidna shizofrenija – duševna motnja
Izvedenec psihiatrične stroke je po pregledu pritožnika in njegove zdravstvene dokumentacije podal mnenje, da gre pri njem za vrsto let trajajoč proces paranoidne shizofrenije, zaradi česar je bil vsakič agresiven do drugih, hkrati si je tudi povzročal zdravstveno škodo sam.
Izvedenec je tako potrdil, da je pritožnikovo ravnanje pred sprejemom na zdravljenje (pripeljan je bil s pomočjo policistov, ker se je agresivno vedel na cesti, v mimovozeča vozila je metal kamenje) posledica duševne motnje, zaradi katere je presoja realnosti pri njem hudo motena in ni sposoben kritično preceniti pomena in obsega svojega vedenja in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.
družbena lastnina - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - zazidalni načrt - nedovoljeno razpolaganje - nedopusten predmet pogodbe - ničnost pogodbe - aktivna legitimacija - pravica do uporabe - naravni sodnik - pravica do izjave - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno funkcionalno zemljišče - pravni interes - predlog za postavitev novega izvedenca - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vabilo strankam na ogled
Zmotno je stališče prve in druge tožene stranke, da se ob prvi prodaji oziroma nakupu stanovanja na kupca ni prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je bilo potrebno za redno rabo stavbe. V času prodaje prvih stanovanj (gre za leto 1976 oziroma 1977) sta pridobitev pravic na nepremičninah urejala ZPN in ZPDS. Oba sta bila objavljena v Uradnem listu SRS 19/1976, veljati pa sta začela 31. 7. 1976 in sta torej v času sklepanja prvih kupnih pogodb že veljala. Na njuni podlagi so imeli lastniki stavbe oziroma njenih posameznih delov skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba stala, in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo (7. člen ZPN in 6. člen ZPDS). Ta pravica se je prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu po samem zakonu (drugi odstavek 7. člena ZPDS, 7. člen ZPN in kasneje 12. člen ZTLR). Pridobitev in prenos torej ni bil pogojen z obstojem pogodbenih določil, zemljiškoknjižnim dovolilom ter odmero funkcionalnega zemljišča.
Pritožbeno sodišče se ob upoštevanju že kratko povzete vsebine zazidalnega načrta strinja s presojo, da so skupna funkcionalna zemljišča (celotne soseske) tudi površine, pod katerimi je zazidalni načrt predvidel gradnjo podzemnih garažnih hiš. Tako je bilo namreč predvideno v zazidalnem načrtu.
ZVEtL člen 13, 30. ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZPP člen 163, 163/7, 285.
določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – pravica uporabe – stroški postopka – zaključek postopka izven naroka – priglasitev stroškov – materialno procesno vodstvo
Podlaga za odločitev o stroških zastopanja udeležencev v nepravdnem postopku zaradi določitve zemljišča, pripadajočega stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003, je 35. člen ZNP.
Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 2, 2/1-6.
koncesije – pogodba o koncesiji – ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (IAG) – povzročitelj IAG
Iz koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo treba IAG predati neposredno predelovalcu in da možnost oddaje IAG v predelavo preko posrednika ni izključena. Sledljivost poti IAG od koncesionarja do predelovalca je možno zagotoviti z verigo listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca.