vzgojni ukrepi – navodila in prepovedi – prej izrečeni vzgojni ukrep – nadzorstvo organa socialnega varstva – izbira vzgojnega ukrepa – izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku
Ker sodišče skladno z določilom četrtega odstavka 78. člena KZ ob vzgojnem ukrepu nadzora socialnega varstva lahko določi katero izmed navodil in prepovedi iz 77. člena KZ, ki v tem primeru le izgubijo naravo samostojnega ukrepa, ni v nasprotju s KZ, če se navodila izrečejo naknadno, v drugem postopku. Iz smisla določil o izrekanju enotnega vzgojnega ukrepa tudi izhaja, da morajo biti mladoletniku izrečeni vzgojni ukrepi, ki si po vsebini ne nasprotujejo, oziroma niso medsebojno nezdružljivi.
uporabnina – predpostavke za plačilo – prikrajšanje – neobrazložena sodba
Namen pravil o neupravičeni pridobitvi je, da nihče ne pridobi koristi iz tujega premoženja brez pravnega temelja. Samega prikrajšanja 198. člen OZ izrecno ne omenja. Pojmuje ga kot ekvivalent koristi (kar ugotavlja že sodišče prve stopnje). Tako je povsem na mestu zaključek, da prikrajšanje pomeni že sam poseg v način izvrševanja lastninske pravice druge osebe brez pravne podlage in brez ustrezne odmere. Z drugimi besedami, že dejstvo, da je tožena stranka nepremičnine uporabljala, pomeni, da je bila njihova potencialna najemnica. To pa pomeni, da je bila tožeča stranka s tem, ko ji najemnina ni bila plačana, prikrajšana.
padec na ledu - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - stroški zdravljenja
Tudi po oceni pritožbenega sodišča obstoji izključna krivdna odgovornost zavarovanca toženke na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ, saj glede na razloge, ki jih je v točki 23 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tožnik v dani situaciji ravnal tako, kot bi ravnal vsak povprečni uporabnik pohodne površine - pločnika v zimskih razmerah, ko je bil ta zasnežen in poledenel. Od tožnika, ki je bil na poti v službo in se je sicer zavedal možnosti za zdrs na neočiščeni in neposipani pohodni površini, saj je zato po lastnem preudarku izbral pot, za katero je menil, da je ustreznejša, tudi nikakor ni mogoče zahtevati skrbnosti, ki presega skrbnost običajnega povprečnega posameznika zaradi njegovega poklica1, saj poklic tožnika ni v nobeni povezavi s tožnikom kot uporabnikom pohodne površine.
Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnice ocenilo realno, pri tem pa je upoštevalo predložena dokazila in splošno znane podatke o potrebah otrok primerljive starosti.
V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pridobiti podatke o vseh toženčevih dohodkih, nato pa ustrezno upoštevati dejstvo, da je tožničina mati zaradi bolezni sina upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
regulacijska začasna odredba – sodno varstvo – društva – spori – predpostavke za izdajo začasne odredbe
Sodno varstvo člana društva je dopustno le zoper dokončne odločitve organov, potem ko je bilo pred tem izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1, ki predvideva pritožbo zoper odločitev organa.
Odločba Komisije za pritožbe je torej tista dokončna odločitev, ki bi jo bilo v skladu s 14. členom ZDru-1 dopustno izpodbijati pred sodiščem iz razloga njene (ne)skladnosti z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom dolžnika. Če bi sodišče dopustilo sodno varstvo z izdajo regulacijske začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga upnik, bi prišlo do preskakovanja pravnih sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084505
OZ člen 3, 5, 7, 131. ZS člen 85, 88.
odškodninska odgovornost strokovnjaka do tretjih oseb – neposlovna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti cenilca za cenitev, ki jo pri poslovni odločitvi uporabi tretja oseba – skrbnost dobrega strokovnjaka – sodni cenilec – kreditna pogodba – zavarovanje kredita s hipoteko
Škoda, ki je bila nekomu povzročena zaradi njegove odločitve, sprejete v razumnem zanašanju na nepravilno informacijo ali nasvet je pravno relevantna škoda, če je nasvet ali informacijo posredovala oseba pri opravljanju svojega poklica ali dejavnosti in je bilo mogoče razumno pričakovati, da je dajalec informacije oziroma nasveta vedel, da se bo prejemnik zanesel na nasvet ali informacijo pri sprejemanju odločitve takšne vrste, kot jo je sprejel.
sporazum o zavarovanju denarne terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na solastnem deležu nepremičnine – podpis pooblastila odvetniku – sklenitev sodne poravnave – sodna poravnava
Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala.
Dolžnik ima možnost, da plača svojo obveznost vse do 24.00 ure dne, ki je naveden kot zadnji dan izpolnitve.
Kot izjemo od splošne ureditve, ko je izvršba dopustna le za izterjavo zapadlih terjatev, pa ZIZ v 106. členu omogoča, da se izvršba za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, vendar le, če je kot izvršilno sredstvo predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika in le za obroke, ki bodo zapadli v dveh letih od vložitve predloga za izvršbo.
vročitev – fikcija vročitve – obvestilo o poskusu vročitve – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev šteje za opravljeno z iztekom 15. dne od prejema obvestila o neuspešnem poskusu vročitve. Vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika šele po tem, ko je vročitev že opravljena. Namen navedene določbe je, da se naslovnik tudi dejansko seznani z vsebino pisanja, ki mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve, na samo vročitev pa ne vpliva.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069172
ZIZ člen 55, 55/1, 58, 58/1. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 379, 379/2. OZ člen 356, 356/2.
kontradiktornost – vročitev odgovora na ugovor dolžniku – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – očitna pisna pomota – priimek dolžnika – načelo stroge formalne legalitete
Izmenjava vlog strank ni namenjena sama sebi, niti ne sme povzročati nepotrebnih zastojev v postopku, zaradi česar vsaka opustitev vročitve upnikovega odgovora na ugovor dolžniku v izjavo ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti. Pritožnik kršitev le na splošno uveljavlja, saj niti ne pove, katere so tiste trditve v odgovoru na ugovor, na katere naj bi sodišče oprlo svojo odločitev, pa bi jim lahko nasprotoval in dosegel drugačno odločitev.
A lestev – nepravilna postavitev lestve – udarec desnega stopala – edem kostnine – primarni strah – pravno priznana škoda – sudeckov sindrom – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – materialna škoda – premoženjska škoda – prevoz – prevozni stroški – kilometrina – javni prevoz
Tožnikov primarni strah je bil lažji, saj se je sicer ustrašil, a mislil, da ne bo nič, taka oblika strahu pa ne dosega standarda pravno priznane škode.
Če pomoč družinskih članov (tri tedne po uro pomoči za oblačenje in opravljanje higiene) obsega običajno pomoč, je tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova.
Tožnik je zahteval 350,00 EUR materialne škode za prevoze. Svoj zahtevek je utemeljil s sklicevanjem na kilometrino, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo javni prevoz in mu prisodilo nižjo odškodnino.
Odmera višine za nepremoženjsko škodo (MB Sudeck).
pogodba o preužitku – ničnost pogodbe – nedopusten nagib – simulacija – navideznost pogodbe – vrednost dajatev
V primerih pogodbe o preužitku ni odločilna objektivno neenaka vrednost dajatev, ampak je pomembna subjektivna vrednost, saj je lahko za preužitkarja zagotovitev izpolnjevanja obveznosti več vredna od premoženja, ki ga daje.
ZPP člen 246. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 47, 47/2, 47/3.
nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje - dodatno 50% povišanje ngrade - dodatne analiza kot materialni stroški povezani z izdelavo izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se analiza insolventnosti tožeče stranke oziroma analiza in pregled starejših računovodskih izkazov nedelujočega podjetja ne more šteti kot dodatna analiza potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prvi odstavek 246. člena ZPP določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje. To pomeni, da je izvedensko delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij, to je iz izvida in mnenja.
- Pregled poslovanja in analiza insolventnosti tožeče stranke je v obravnavani zadevi sestavni del izvedenskega mnenja, in sicer tisti del ki predstavlja izvid. To so dejstva, ugotovljena ob pregledu zadeve, in ki so bila upoštevana pri izdelavi mnenja.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zakoniti zastopnik družbe – pooblastilo – veljavnost pooblastila – pravilnost zastopanja – zastopanje družbe
Ker je v sodni register kot zakoniti zastopnik vpisana fizična oseba, ki je podpisala pooblastilo za vložitev tožbe in je pooblastilo izkazano, ni razloga za prekinitev postopka. Tožena stranka je sicer izkazala, da je vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v sodnem registru vpisana oseba nima statusa poslovodne osebe tožeče stranke, vendar to ni ob takem dejanskem stanju ovira, da sodišče prve stopnje nadaljuje postopek. Sodišče pazi na pravilno zastopanje po uradni dolžnosti in do sedaj ni imelo pomislekov v zastopanje tožeče stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072548
ZPP člen 212, 213, 213/2, 285. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
javna priobčitev fonogramov – glasbeni nastopi v živo – tarifa Zavoda IPF - druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – začasna tarifa – exceptio illegalis – razlaga tarife – višina nadomestila – skupni sporazum – materialno procesno vodstvo – substanciranje dokaznega predloga
Pri vseh vtoževanih prireditvah gre za intervalno javno priobčitev fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih v živo. Gre za takšne prireditve, ki so zajete že v točki II. K 7. Tarife. Navedena določba se namreč poleg športnih prireditev nanaša tudi na vse druge množične prireditve različnih vrst, ki jih ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko. Začasna tarifa iz leta 2010 tako ni bila sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 156. člena ZASP. Čim je namreč mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife.
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka.
Substanciranje dokaznega predloga pomeni, da mora stranka določno navesti, ugotovitvi katerega dejstva dokaz služi in v čem je pravna relevantnost tega dejstva.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivni pogoj – varščina kot pogoj za začasno odredbo – obstoj nevarnosti
Izpodbijanega sklepa ni mogoče uspešno utemeljiti na domnevi, da višje varščine upnik ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu s strani sodišča določene varščine v domeni upnika.
Sodna praksa v zvezi z obstojem nevarnosti pri izdaji začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve res stoji na stališču, da mora upnik pri izkazu subjektivnega pogoja zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Vendar pa lahko upnik s plačilom varščine doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti. V takem primeru dobi namreč dolžnik iz založene varščine na relativno enostaven način povrnjeno škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe.
napad z lesenim kolom – pretep – fizično nasilje – vzročna zveza – več dogodkov – soprispevek – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – lahka telesna poškodba – huda telesna poškodba – strah – smrtni strah – udarnina nosu – udarnina prsnega koša – odrgnina
Tožnik je toženca počakal v stanovanjski hiši, pri čemer se je opremil z lesenim kolom in ga napadel, nato pa je toženec tožnika zgrabil, porinil po stopnicah in šel za njim. Sledilo je obračunavanja pod stopnicami, med katerim je počil kol, ki ga je tožnik nato odvrgel in pričel bežati, toženec pa ga je dohitel in ga s kolom večkrat udaril. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je za škodo, ki je tožencu nastala v začetni fazi dogodka, v celoti odgovoren tožnik. Prav tako je pravilno porazdelilo odgovornost za škodo, ki je v nadaljevanju dogodka nastala tožniku. Dejstvo je, da je toženec tisti, ki je tožnika večkrat udaril s kolom, in to po tem, ko je tožnik že opustil fizični konflikt in pričel bežati. Ravno zato gre za (vzročno) od prejšnjega dogodka ločen, samostojen dogodek, zato toženčev prispevek ne more biti manjši od 50 %. Po drugi strani ni mogoče mimo tega, da je bil povod za ta dogodek izključno na strani tožnika (njegovo zahrbtno ravnanje, ko je toženca pričakal s kolom in ga tudi fizično napadel in poškodoval), zato je sodišče njegov prispevek pravilno ocenilo v višini 45 %. Ker se je toženec odzval, ko je tožnik že pričel bežati, in celo tako, da je tožnika hudo poškodoval, pa je prav, da sam nosi višji delež (55 %).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072550
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 130, 130/1, 197. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207.
stroški upravljanja in obratovanja – poslovni prostori – zavezanec za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – upravnik – najemnik – pasivna legitimacija najemnika – izdatek za drugega – obljuba dejanja tretjega – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prekinitev postopka, če nastanejo pravne pravne posledice začetka stečajnega postopka
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja in obratovanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 7, 212.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti – taksne olajšave – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote
Vsak od tožencev ima določeno premoženje. S tem pa se izkažejo za neresnične njihove navedbe, da le-tega nimajo (posledično je jasno, da sodišče prve stopnje takšnim trditvam ni moglo slediti). Glede na to, da premoženje imajo, pa bi (skladno z ustaljeno sodno prakso) vsak od njih moral pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti vsaj do višine sodne takse.
Taksne olajšave (torej (delna) oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse) pomenijo izjemo od splošnega pravila, da je sodno takso treba v celoti plačati takoj, ko nastane taksna obveznost. Trditveno in dokazno breme o tem, da stranka pogoje za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo izpolnjuje, je na njej sami.
Iz obrazložitve je razvidno, da bi prvi toženec takso lahko plačal predvsem iz opredmetenih sredstev, kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog; drugi toženec iz dolgoročnih finančnih naložb; tretji toženec pa iz opredmetenih poslovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, kratkoročnih finančnih naložb ali kratkoročnih poslovnih terjatev. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega premoženja (zalog, terjatev, naložb) potreben določen čas. Iz samih zaključkov sodišča prve stopnje tako izhaja, da toženci sredstev za plačilo sodne takse dejansko ne morejo zagotoviti takoj.