sporazum o zavarovanju denarne terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na solastnem deležu nepremičnine – podpis pooblastila odvetniku – sklenitev sodne poravnave – sodna poravnava
Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala.
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje le popravilo napake pri podatkih o vozilu in priimku zapustnika. S pritožbo zoper ta sklep zato ni dopustno uveljavljati napačne, preuranjene ali pomanjkljive odločitve.
ZD člen 213. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 328.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vknjižba – skupno premoženje – zakonska domneva – nepravilna oznaka nepremičnine v izreku sklepa – oblikovanje tožbenega zahtevka – popravni sklep
Pravica dedinje, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje, je verjetnejša od pravice dediča, ki se sklicuje na zakonsko domnevo, da je premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje, na katerem imata zakonca delež vsak do ½.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072550
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 130, 130/1, 197. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207.
stroški upravljanja in obratovanja – poslovni prostori – zavezanec za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – upravnik – najemnik – pasivna legitimacija najemnika – izdatek za drugega – obljuba dejanja tretjega – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prekinitev postopka, če nastanejo pravne pravne posledice začetka stečajnega postopka
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja in obratovanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Sodišče prve stopnje je stranko o procesnih pravicah poučevalo (12. člen ZPP). Vendar je iz tožničinih pritožbenih navedb smiselno razvidno pričakovanje, da bo sodišče stopilo v vlogo njenega pooblaščenca, kar pa ni pravilno, saj take vloge sodišče ne sme prevzeti, ker bi s tem kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
PRAVO DRUŽB – FIRMSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO
VSL0073783
URS člen 2, 155. ZGD-1 člen 6, 12, 12/2, 13, 17, 17-2, 19, 19/2, 21, 21/1, 23, 23/2. ZGD-1I člen 107. ZSReg člen 35a.
firma – načelo izključnosti – obvezne sestavine firme – fantazijski dodatek – presoja podobnosti fantazijskih dodatkov firm – beseda emporium – znamka – presoja podobnosti znamke in firme – varstvo firme – prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) – dejavnost
Pri presoji podobnosti fantazijskih dodatkov firm je treba upoštevati, da je besedni jezik nujno omejen. V prvi vrsti že zato, ker od kasneje registriranih družb ni mogoče vedno pričakovati, da bodo kot obvezno sestavino iz 13. člena ZGD-1 uporabile neizgovorljive ali težko izgovorljive besede ali besedne zveze oziroma pojme brez vsakršnega vsebinskega pomena samo zato, da uporabljeni znaki niti na prvi pogled ne bi bili podobni že prej uporabljenim. Tako razumevanje bi vodilo v „monopolizacijo jezika“.
Pri presoji podobnosti znamke in firme je potrebno izhajati iz celostne presoje in ne le t. i. „dominatnega dela“ fantazijskega dodatka, za kar se zavzema pritožba. To pomeni, da zahtevku na podlagi 17. člena ZGD-1 ne more biti ugodeno že (zgolj) zato, ker se v kasnejši firmi kot ena od besed/besednih zvez pojavi prej registrirana znamka. Takšno mehanično razumevanje bi pripeljalo do nelogičnih in neživljenjskih rezultatov, saj bi bil v celoti zanemarjen ratio ureditve same, ki je v zagotavljanju zadostne distinktivnosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072548
ZPP člen 212, 213, 213/2, 285. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.
javna priobčitev fonogramov – glasbeni nastopi v živo – tarifa Zavoda IPF - druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko – začasna tarifa – exceptio illegalis – razlaga tarife – višina nadomestila – skupni sporazum – materialno procesno vodstvo – substanciranje dokaznega predloga
Pri vseh vtoževanih prireditvah gre za intervalno javno priobčitev fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih v živo. Gre za takšne prireditve, ki so zajete že v točki II. K 7. Tarife. Navedena določba se namreč poleg športnih prireditev nanaša tudi na vse druge množične prireditve različnih vrst, ki jih ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko. Začasna tarifa iz leta 2010 tako ni bila sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 156. člena ZASP. Čim je namreč mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife.
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka.
Substanciranje dokaznega predloga pomeni, da mora stranka določno navesti, ugotovitvi katerega dejstva dokaz služi in v čem je pravna relevantnost tega dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084253
OZ člen 140, 243, 243/3, 526. ZPP člen 154, 154/1, 165. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
pogodba o leasingu – pogodba o lizingu – kršitev lizingojemalca – pravica do vračila že plačanih obrokov – splošni pogoji – odškodnina – pozitivni pogodbeni interes – privolitev v prikrajšanje – nevarnost uničenja stvari – višja sila – prehod nevarnosti – stroški pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Leasingojemalec zaradi kršitve svojih pogodbenih obveznosti ni upravičen do vračila že plačanih obrokov.
Odškodnina v višini zapadlih in neplačanih ter nezapadlih in diskontiranih obrokov predstavlja tožničin pozitivni pogodbeni interes.
napad z lesenim kolom – pretep – fizično nasilje – vzročna zveza – več dogodkov – soprispevek – pravnomočna obsodba v kazenskem postopku – lahka telesna poškodba – huda telesna poškodba – strah – smrtni strah – udarnina nosu – udarnina prsnega koša – odrgnina
Tožnik je toženca počakal v stanovanjski hiši, pri čemer se je opremil z lesenim kolom in ga napadel, nato pa je toženec tožnika zgrabil, porinil po stopnicah in šel za njim. Sledilo je obračunavanja pod stopnicami, med katerim je počil kol, ki ga je tožnik nato odvrgel in pričel bežati, toženec pa ga je dohitel in ga s kolom večkrat udaril. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je za škodo, ki je tožencu nastala v začetni fazi dogodka, v celoti odgovoren tožnik. Prav tako je pravilno porazdelilo odgovornost za škodo, ki je v nadaljevanju dogodka nastala tožniku. Dejstvo je, da je toženec tisti, ki je tožnika večkrat udaril s kolom, in to po tem, ko je tožnik že opustil fizični konflikt in pričel bežati. Ravno zato gre za (vzročno) od prejšnjega dogodka ločen, samostojen dogodek, zato toženčev prispevek ne more biti manjši od 50 %. Po drugi strani ni mogoče mimo tega, da je bil povod za ta dogodek izključno na strani tožnika (njegovo zahrbtno ravnanje, ko je toženca pričakal s kolom in ga tudi fizično napadel in poškodoval), zato je sodišče njegov prispevek pravilno ocenilo v višini 45 %. Ker se je toženec odzval, ko je tožnik že pričel bežati, in celo tako, da je tožnika hudo poškodoval, pa je prav, da sam nosi višji delež (55 %).
Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnice ocenilo realno, pri tem pa je upoštevalo predložena dokazila in splošno znane podatke o potrebah otrok primerljive starosti.
V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pridobiti podatke o vseh toženčevih dohodkih, nato pa ustrezno upoštevati dejstvo, da je tožničina mati zaradi bolezni sina upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084486
SPZ člen 24, 33. ZPP člen 155.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – posest – posest nad parkiriščem – etažni lastniki – soposestniki – parkirišče – potni stroški odvetnika – zastopanje po dveh odvetnikih – več odvetnikov
Tožeče stranke niso zatrjevale okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da se je spremenil način izvrševanja uporabe parkirišča zaradi zatrjevanega motilnega ravnanja toženih strank, zato niso upravičeni do posestnega varstva.
Stranka ima pravico do odvetnika, ni pa upravičena do dveh odvetnikov, saj gre v takšnem primeru za nepotrebne stroške.
vročitev – fikcija vročitve – obvestilo o poskusu vročitve – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev šteje za opravljeno z iztekom 15. dne od prejema obvestila o neuspešnem poskusu vročitve. Vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika šele po tem, ko je vročitev že opravljena. Namen navedene določbe je, da se naslovnik tudi dejansko seznani z vsebino pisanja, ki mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve, na samo vročitev pa ne vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080096
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 66. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDDV-1 člen 44, 44-2.
neupravičena pridobitev – solastnina – upravičenja solastnika – oddajanje dela solastne stvari v najem – neobstoj dogovora o uporabi in uživanju solastne stvari – najemnina – uživanje plodov solastne stvari – vezanost na tožbeni zahtevek – oprostitve DDV – druge oproščene dejavnosti – najem oziroma zakup nepremičnin
Solastnik ima upoštevaje 66. člen SPZ glede svojega idealnega deleža polna lastninska upravičenja in zato lahko z njim samostojno razpolaga, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov. To pa ne pomeni, da si sme solastnik, dokler solastna stvar ni razdeljena ali dokler ni dosežen dogovor o njeni uporabi in uživanju, sam lastiti plodove, ki jih prinaša določen del solastne nepremičnine, čeprav ta v naravi ustreza obsegu njegovega solastninskega deleža.
Uživanje plodov solastne stvari je samostojno upravičenje, ki izvira iz solastnine, zato ni pomembno, ali in kdaj sta tožnici zahtevali od toženk, da jima prepustita soposest in souporabo sporne nepremičnine.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 7, 212.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti – taksne olajšave – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote
Vsak od tožencev ima določeno premoženje. S tem pa se izkažejo za neresnične njihove navedbe, da le-tega nimajo (posledično je jasno, da sodišče prve stopnje takšnim trditvam ni moglo slediti). Glede na to, da premoženje imajo, pa bi (skladno z ustaljeno sodno prakso) vsak od njih moral pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti vsaj do višine sodne takse.
Taksne olajšave (torej (delna) oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse) pomenijo izjemo od splošnega pravila, da je sodno takso treba v celoti plačati takoj, ko nastane taksna obveznost. Trditveno in dokazno breme o tem, da stranka pogoje za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo izpolnjuje, je na njej sami.
Iz obrazložitve je razvidno, da bi prvi toženec takso lahko plačal predvsem iz opredmetenih sredstev, kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog; drugi toženec iz dolgoročnih finančnih naložb; tretji toženec pa iz opredmetenih poslovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, kratkoročnih finančnih naložb ali kratkoročnih poslovnih terjatev. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega premoženja (zalog, terjatev, naložb) potreben določen čas. Iz samih zaključkov sodišča prve stopnje tako izhaja, da toženci sredstev za plačilo sodne takse dejansko ne morejo zagotoviti takoj.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivni pogoj – varščina kot pogoj za začasno odredbo – obstoj nevarnosti
Izpodbijanega sklepa ni mogoče uspešno utemeljiti na domnevi, da višje varščine upnik ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu s strani sodišča določene varščine v domeni upnika.
Sodna praksa v zvezi z obstojem nevarnosti pri izdaji začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve res stoji na stališču, da mora upnik pri izkazu subjektivnega pogoja zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Vendar pa lahko upnik s plačilom varščine doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti. V takem primeru dobi namreč dolžnik iz založene varščine na relativno enostaven način povrnjeno škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe.
uporabnina – predpostavke za plačilo – prikrajšanje – neobrazložena sodba
Namen pravil o neupravičeni pridobitvi je, da nihče ne pridobi koristi iz tujega premoženja brez pravnega temelja. Samega prikrajšanja 198. člen OZ izrecno ne omenja. Pojmuje ga kot ekvivalent koristi (kar ugotavlja že sodišče prve stopnje). Tako je povsem na mestu zaključek, da prikrajšanje pomeni že sam poseg v način izvrševanja lastninske pravice druge osebe brez pravne podlage in brez ustrezne odmere. Z drugimi besedami, že dejstvo, da je tožena stranka nepremičnine uporabljala, pomeni, da je bila njihova potencialna najemnica. To pa pomeni, da je bila tožeča stranka s tem, ko ji najemnina ni bila plačana, prikrajšana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084260
OZ člen 299, 299/2, 336, 336/1, 346, 352, 352/3. ZIZ člen 180, 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. SPZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 357.
poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – odvetnik – odgovornost odvetnika – posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – groba napaka odvetnika – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – Paulijanska tožba – predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin – vpis v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – nevložitev predloga za začasno odredbo – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vpis hipoteke v zavarovanje terjatev drugih upnikov – ustavitev izvršbe po predlogu – plačilo terjatve – pogoji za prenehanje in izbris hipoteke – uspeh začasne odredbe – vzročna zveza – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka – začetek teka zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik izkazal pogoje za uspeh s predlogom za začasno odredbo. Pri tem je upravičeno upoštevalo, da za izdajo začasnih odredb zadoščajo verjetno izkazana dejstva, pa tudi naravo postopka, v katerem bi moral odvetnik predlagati začasno odredbo (Paulijanska tožba, s katero je tožnik uspel).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069172
ZIZ člen 55, 55/1, 58, 58/1. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 379, 379/2. OZ člen 356, 356/2.
kontradiktornost – vročitev odgovora na ugovor dolžniku – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – očitna pisna pomota – priimek dolžnika – načelo stroge formalne legalitete
Izmenjava vlog strank ni namenjena sama sebi, niti ne sme povzročati nepotrebnih zastojev v postopku, zaradi česar vsaka opustitev vročitve upnikovega odgovora na ugovor dolžniku v izjavo ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti. Pritožnik kršitev le na splošno uveljavlja, saj niti ne pove, katere so tiste trditve v odgovoru na ugovor, na katere naj bi sodišče oprlo svojo odločitev, pa bi jim lahko nasprotoval in dosegel drugačno odločitev.