ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084757
ZPP člen 14, 279a.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločitev brez glavne obravnave – soglasje strank – kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča – zavarovalnina – kolektivno nezgodno zavarovanje – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb – izključitev obveznosti zavarovalnice – delovanje alkohola – domneva
Pravilo vezanosti na kazensko obsodilno sodbo zaradi identitete dejanskih stanj, na katero se pritožba sklicuje, v predmetnem postopku ne pride v poštev. Tožnik ne zahteva odškodnine od obsojencev, temveč svoj zahtevek temelji na kolektivnem nezgodnem zavarovanju oseb, ki ga je sklenil tožnikov delodajalec s toženo stranko.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivni pogoj – varščina kot pogoj za začasno odredbo – obstoj nevarnosti
Izpodbijanega sklepa ni mogoče uspešno utemeljiti na domnevi, da višje varščine upnik ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu s strani sodišča določene varščine v domeni upnika.
Sodna praksa v zvezi z obstojem nevarnosti pri izdaji začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve res stoji na stališču, da mora upnik pri izkazu subjektivnega pogoja zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Vendar pa lahko upnik s plačilom varščine doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti. V takem primeru dobi namreč dolžnik iz založene varščine na relativno enostaven način povrnjeno škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe.
Obrazložitev odločitve o stroških mora vsebovati odločilne razloge glede odločitve po temelju. Sodišče prve stopnje je zadostilo temu kriteriju s tem, ko je stroške naložilo v plačilo tožeči stranki in se sklicevalo na prvi odstavek 158. člen ZPP. Ta v relevantnem delu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasproti stranki njene pravdne stroške. Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah pa ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080096
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 66. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDDV-1 člen 44, 44-2.
neupravičena pridobitev – solastnina – upravičenja solastnika – oddajanje dela solastne stvari v najem – neobstoj dogovora o uporabi in uživanju solastne stvari – najemnina – uživanje plodov solastne stvari – vezanost na tožbeni zahtevek – oprostitve DDV – druge oproščene dejavnosti – najem oziroma zakup nepremičnin
Solastnik ima upoštevaje 66. člen SPZ glede svojega idealnega deleža polna lastninska upravičenja in zato lahko z njim samostojno razpolaga, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov. To pa ne pomeni, da si sme solastnik, dokler solastna stvar ni razdeljena ali dokler ni dosežen dogovor o njeni uporabi in uživanju, sam lastiti plodove, ki jih prinaša določen del solastne nepremičnine, čeprav ta v naravi ustreza obsegu njegovega solastninskega deleža.
Uživanje plodov solastne stvari je samostojno upravičenje, ki izvira iz solastnine, zato ni pomembno, ali in kdaj sta tožnici zahtevali od toženk, da jima prepustita soposest in souporabo sporne nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072550
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 130, 130/1, 197. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207.
stroški upravljanja in obratovanja – poslovni prostori – zavezanec za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – upravnik – najemnik – pasivna legitimacija najemnika – izdatek za drugega – obljuba dejanja tretjega – bremena skupne stvari – pravice in obveznosti na skupnih delih – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prekinitev postopka, če nastanejo pravne pravne posledice začetka stečajnega postopka
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja in obratovanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Sodišče prve stopnje je stroške preživljanja mld. tožnice ocenilo realno, pri tem pa je upoštevalo predložena dokazila in splošno znane podatke o potrebah otrok primerljive starosti.
V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pridobiti podatke o vseh toženčevih dohodkih, nato pa ustrezno upoštevati dejstvo, da je tožničina mati zaradi bolezni sina upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Zadostuje, da je tožnica izkazala toženkino realno in konkretno obogatitev - ta je stanovanje imela v posesti in ga je imela možnost uporabljati, pri čemer ni nujno, ali ga dejansko tudi je. Ob tem je tožnica izkazala (tj. zatrjevala in dokazala) tudi lastno prikrajšanje (stanovanja ni imela v posesti in zato ni imela možnosti uporabe), vzročno zvezo med obogatitvijo in prikrajšanjem (ki je očitna) ter to, da v prikrajšanje ni privolila (saj je vložila tožbo za izpraznitev).
A lestev – nepravilna postavitev lestve – udarec desnega stopala – edem kostnine – primarni strah – pravno priznana škoda – sudeckov sindrom – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – materialna škoda – premoženjska škoda – prevoz – prevozni stroški – kilometrina – javni prevoz
Tožnikov primarni strah je bil lažji, saj se je sicer ustrašil, a mislil, da ne bo nič, taka oblika strahu pa ne dosega standarda pravno priznane škode.
Če pomoč družinskih članov (tri tedne po uro pomoči za oblačenje in opravljanje higiene) obsega običajno pomoč, je tožnik upravičen do odškodnine iz tega naslova.
Tožnik je zahteval 350,00 EUR materialne škode za prevoze. Svoj zahtevek je utemeljil s sklicevanjem na kilometrino, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo javni prevoz in mu prisodilo nižjo odškodnino.
Odmera višine za nepremoženjsko škodo (MB Sudeck).
ZPP člen 246. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 47, 47/2, 47/3.
nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje - dodatno 50% povišanje ngrade - dodatne analiza kot materialni stroški povezani z izdelavo izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se analiza insolventnosti tožeče stranke oziroma analiza in pregled starejših računovodskih izkazov nedelujočega podjetja ne more šteti kot dodatna analiza potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prvi odstavek 246. člena ZPP določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje. To pomeni, da je izvedensko delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij, to je iz izvida in mnenja.
- Pregled poslovanja in analiza insolventnosti tožeče stranke je v obravnavani zadevi sestavni del izvedenskega mnenja, in sicer tisti del ki predstavlja izvid. To so dejstva, ugotovljena ob pregledu zadeve, in ki so bila upoštevana pri izdelavi mnenja.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 7, 212.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti – taksne olajšave – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote
Vsak od tožencev ima določeno premoženje. S tem pa se izkažejo za neresnične njihove navedbe, da le-tega nimajo (posledično je jasno, da sodišče prve stopnje takšnim trditvam ni moglo slediti). Glede na to, da premoženje imajo, pa bi (skladno z ustaljeno sodno prakso) vsak od njih moral pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti vsaj do višine sodne takse.
Taksne olajšave (torej (delna) oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse) pomenijo izjemo od splošnega pravila, da je sodno takso treba v celoti plačati takoj, ko nastane taksna obveznost. Trditveno in dokazno breme o tem, da stranka pogoje za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo izpolnjuje, je na njej sami.
Iz obrazložitve je razvidno, da bi prvi toženec takso lahko plačal predvsem iz opredmetenih sredstev, kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog; drugi toženec iz dolgoročnih finančnih naložb; tretji toženec pa iz opredmetenih poslovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, kratkoročnih finančnih naložb ali kratkoročnih poslovnih terjatev. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega premoženja (zalog, terjatev, naložb) potreben določen čas. Iz samih zaključkov sodišča prve stopnje tako izhaja, da toženci sredstev za plačilo sodne takse dejansko ne morejo zagotoviti takoj.
predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine – ne bis in idem – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine že vpisana v zemljiško knjigo – zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – medsebojna pomoč zakoncev
V primeru, da tožnica ne bo uspešna v drugi pravdi (to skrbi pritožnico) bo imela vse možnosti, da bo ponovno predlagala izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi. Dvakrat o isti stvari – prepovedi odtujitve in obremenitve, ni mogoče odločati.
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje le popravilo napake pri podatkih o vozilu in priimku zapustnika. S pritožbo zoper ta sklep zato ni dopustno uveljavljati napačne, preuranjene ali pomanjkljive odločitve.
pogodba o preužitku – ničnost pogodbe – nedopusten nagib – simulacija – navideznost pogodbe – vrednost dajatev
V primerih pogodbe o preužitku ni odločilna objektivno neenaka vrednost dajatev, ampak je pomembna subjektivna vrednost, saj je lahko za preužitkarja zagotovitev izpolnjevanja obveznosti več vredna od premoženja, ki ga daje.
vročitev – fikcija vročitve – obvestilo o poskusu vročitve – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev šteje za opravljeno z iztekom 15. dne od prejema obvestila o neuspešnem poskusu vročitve. Vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika šele po tem, ko je vročitev že opravljena. Namen navedene določbe je, da se naslovnik tudi dejansko seznani z vsebino pisanja, ki mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve, na samo vročitev pa ne vpliva.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084761
URS člen 27, 28, 33, 67, 156. ZOPNI člen 3, 4, 4/1-10, 5, 5/1, 5/2, 10, 20. KZ-1 člen 249, 249/1. ZDavP-2 člen 68a. ZPP člen 224.
odvzem premoženja nezakonitega izvora – začasno zavarovanje – varstvo lastnine – utemeljeni razlogi za sum – kaznivo dejanje davčne zatajitve – domneva o resničnosti vsebine javne listine – finančna preiskava – domneva nedolžnosti – prepoved povratne veljave predpisov – nesorazmerje med dohodki in premoženjem – zahteva za oceno ustavnosti zakona
Določbe ZOPNI dajejo dovolj prostora za razlago, da je začasno zavarovanje pogojeno ne le z obstojem izrecno navedenih predpostavk v 20. členu, ampak tudi z verjetno izkazanostjo dejstva, da premoženje, s katerim naj bi toženec po ugotovitvah finančne preiskave razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
Glede na to, da KZ-1 kot prag kaznivosti določa pridobitev velike premoženjske koristi, tj. več kot 50.000 EUR, in da ZOPNI dovoljuje izvedbo finančne preiskave šele, ko vrednost domnevno nezakonito pridobljenega premoženja presega 50.000 EUR, je razumno domnevati, da se neplačilo davka nanaša na premoženje, ki izvira iz nezakonite dejavnosti.
Pravilen je pristop k ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki, po katerem se upoštevajo tudi odhodki, ki jih je imela oseba v relevantnem obdobju. Šele upoštevanje teh pokaže, s kakšnim premoženjem je oseba v tem obdobju sploh razpolagala. Tako razumevanje ni le v okviru jezikovnega pomena 5. člena ZOPNI, ampak je skladno tudi z njegovim namenom, tj. ugotoviti razkorak med toženčevimi dohodki in premoženjem, s katerim je razpolagal v določenem časovnem obdobju.
Upoštevaje več kot petindvajsetkratno vrednost vložka v razmerju do nakupne vrednosti nepremičnine in pravilo superficies solo cedit, je pravilen tudi zaključek sklepa, da je parc. št. 1/10 kljub dejstvu, da se očitek, da je bila kupljena s premoženjem nezakonitega izvora, na dejstvo pridobitve ne nanaša, lahko predmet zavarovanja premoženja nezakonitega izvora.
Ker gre za civilno zaplembo toženčevega premoženja, v katerem se obstoj krivde ne ugotavlja in predmet postopka ni obsodba ravnanja osebe, marveč odvzem (nezakonito pridobljene) stvari, je očitek o kršitvi domneve nedolžnosti neutemeljen.
Stroškovna metoda vrednotenja vlaganj odraža vrnitveni princip neupravičene obogatitve in ne zakonsko uveljavljenega obogatitvenega principa. Za obravnavani primer torej ni uporabna. Z njo se namreč ugotavlja, kolikšna je, upoštevaje sedanja cenovna razmerja, vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, ne pa, za koliko se je zaradi izvršene adaptacije povečala tržna vrednost spornega poslovnega prostora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084253
OZ člen 140, 243, 243/3, 526. ZPP člen 154, 154/1, 165. ZOdvT tarifna številka 3210, 6002.
pogodba o leasingu – pogodba o lizingu – kršitev lizingojemalca – pravica do vračila že plačanih obrokov – splošni pogoji – odškodnina – pozitivni pogodbeni interes – privolitev v prikrajšanje – nevarnost uničenja stvari – višja sila – prehod nevarnosti – stroški pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Leasingojemalec zaradi kršitve svojih pogodbenih obveznosti ni upravičen do vračila že plačanih obrokov.
Odškodnina v višini zapadlih in neplačanih ter nezapadlih in diskontiranih obrokov predstavlja tožničin pozitivni pogodbeni interes.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zakoniti zastopnik družbe – pooblastilo – veljavnost pooblastila – pravilnost zastopanja – zastopanje družbe
Ker je v sodni register kot zakoniti zastopnik vpisana fizična oseba, ki je podpisala pooblastilo za vložitev tožbe in je pooblastilo izkazano, ni razloga za prekinitev postopka. Tožena stranka je sicer izkazala, da je vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da v sodnem registru vpisana oseba nima statusa poslovodne osebe tožeče stranke, vendar to ni ob takem dejanskem stanju ovira, da sodišče prve stopnje nadaljuje postopek. Sodišče pazi na pravilno zastopanje po uradni dolžnosti in do sedaj ni imelo pomislekov v zastopanje tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je stranko o procesnih pravicah poučevalo (12. člen ZPP). Vendar je iz tožničinih pritožbenih navedb smiselno razvidno pričakovanje, da bo sodišče stopilo v vlogo njenega pooblaščenca, kar pa ni pravilno, saj take vloge sodišče ne sme prevzeti, ker bi s tem kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev cele pogodbe in vseh njenih pravnih učinkov. Postavila je torej zahtevek na temelju prvega odstavka 95. člena OZ. Takšen zahtevek sicer stranka pravnega posla praviloma lahko uveljavlja. Mora pa postaviti ustrezne trditve glede obstoja predpostavk kakšnega izpodbojnostnega razloga, npr. bistvene zmote. Trditev glede obstoja kateregakoli izpodbojnostnega razloga po OZ pa tožeča stranka ni nikoli niti podala. Takšen zahtevek, kot ga je tožeča stranka torej postavila, je neutemeljen že zato, ker mu manjkajo trditve.
Z odstopom terjatve ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožeče stranke, ker je pogodba o odstopu terjatve pomenila le način izvršitve tega, kar je bilo že dogovorjeno v temeljni pogodbi.