nepopolna vloga - naslov stranke - izmikanje vročitvi sodnih pisanj - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Toženkino izmikanje vročitvi sodnih pisanj ne more imeti za posledico zaključka, da je v tožbi navedeni toženkin naslov nepravilen. Pri vprašanju pravilnosti tega naslova je pomembno stanje v času vložitve tožbe. Zato dejstvo, da je toženka stanovanje na naslovu svojega stalnega bivališča prodala, ni pravno pomembna.
Na pritožbeni stopnji je prišlo do relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene trditve tožnikov, da je tudi toženki v času vložitve tožbe in po njej na tem naslovu vročenih več upravnih odločb, temveč se je omejilo na presojo vročitve le ene odločbe.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje kot enovit materialnopravni pojem
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je sicer res mogoče odstopiti, kadar gre za izjemne primere, (sporazum zakoncev o različnih deležih na posameznih predmetih skupnega premoženja, vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja), vendar toženčev primer ni izjemen.
Revizijsko sodišče pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da samo toženčev bistveno večji delovni prispevek pri gradnji počitniške hišice ne predstavlja izjemne situacije, ki bi narekovala določitev različnega deleža na tej hišici od deleža na drugih predmetih skupnega premoženja.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine
V teoriji in sodni praksi je morda sporno, ali mora biti oškodovančevo ravnanje zakrivljeno, ali zadošča že vsako (tudi nezakrivljeno dejanje). Vsekakor pa je tisti, ki je objektivno odgovoren, (deloma) prost svoje odgovornosti, če je oškodovanec (deloma) kriv za škodo. Za oprostitev odgovornosti zadošča vsaka oškodovančeva krivda, torej zadošča že lažja oblika malomarnosti.
Sodišči nista našli opustitve na strani rudnika, pač pa sta našli kršitvi na tožnikovi strani, ker ob slabi osvetljenosti ni uporabljal svoje svetilke in ker ni hodil po nasipanih tleh med tiri, ki niso bila ne vlažna, ne spolzka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožnik očitno malomarno hodil oziroma stopal po tleh rova, ki ga je poznal, sodišče druge stopnje pa je zapisalo, da je hoja zahtevala le povprečno previdnost, ki jo pri tožniku ni bilo. Tako je tožnik v znatni meri prispeval k nastali škodi in vrhovno sodišče ne dvomi v njegovo 40 % sokrivdo.
V civilnem postopku ne zadošča, da bi tožeča stranka navedla dejansko stanje s prošnjo, naj ga sodišče preišče in tožeči stranki prizna, kar ji pripada. Predmet civilnega spora opredeljuje tožbeni zahtevek, zato mora tožeča stranka pojasniti, kakšno pravno varstvo si želi:
ali naj sodišče obsodi toženca na kako dajatev, ali naj ugotovi le obstoj določene pravice ali pravnega razmerja, ali pa naj spremeni obstoječe pravno razmerje.
Tožnik mora v primeru, kadar narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, v tožbenem zahtevku obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov. Zato bi morala tožnica pri opredelitvi tožbenega zahtevka tega zapisati tako, da bi preprečila vznemirjanje svoje lastninske pravice in hkrati tožencema omogočila izbiro načina. Ker tega ni storila, njen zahtevek, v katerem zahteva odstranitev objekta, ni utemeljen.
ničnost prodajne pogodbe - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Sodna praksa je v času, ko še ni potekel rok za vložitev zahtev za denacionalizacijo po 64. členu Zakona o denacionalizaciji, sprejela takšno razlago 88. člena ZDEN, da so nični pravni posli, s katerimi je prišlo do razpolaganja z nepremičninami, glede katerih je obstajala možnost vrnitve po določbah ZDEN. Takšna širša razlaga 88. člena ZDEN pa je kljub poteku roka za vložitev denacionalizacijskih zahtev še vedno aktualna zato, ker ZDEN v 25. členu določa vrnitev kot eno od možnosti denacionalizacije v primerih, ko se postopek nanaša na nepremičnino, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala. V takih primerih obstaja možnost vrnitve vse do dokončanja denacionalizacijskega postopka. Tega pa zavezanec ne sme onemogočiti z odsvojitvijo nepremičnine, ki je predmet vračanja.
Določbe 3. točke 1. odst. 201. čl. ZKP si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče ugotoviti obstoj vseh alternativno naštetih okoliščin, ki zadevajo kaznivo dejanje in storilca, marveč morata biti podani najmanj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bo prav določeni posameznik ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - najem stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - stanovanjska hiša v lasti imetnika stanovanjske pravice - obvezne sestavine najemne pogodbe - izrek sodne odločbe
Izrek sodbe prve stopnje, ki vsebuje celotno najemno pogodbo, je v skladu z 41. členom SZ. To velja tudi za navedbo oseb, ki skupaj z najemnikom uporabljajo stanovanje (2. alinea 1. odstavka 41. člena SZ).
V 267. členu ZUP so navedene - natančno določene - nepravilnosti, zaradi katerih se izreče upravna odločba za nično. Teh pogojev ni možno razširjeno uporabljati oz. zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja izreči upravno odločbo za nično.
najem poslovnih prostorov - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - ureditev poslovnih prostorov - popravila poslovnih prostorov - soglasje najemodajalca - neupravičena obogatitev
Najemojemalec se loti popravil najetega lokala samo v primeru, če je dal poprej najemodajalcu primeren rok (15. člen ZPSPP). Enak pogoj predpisuje za popravila tudi 16. člen ZPSPP. Ker najemojemalec ni tako ravnal ter se je spornih popravil lotil sam, ne more v času trajanja najemnega razmerja zahtevati od najemodajalca povračilo stroškov za popravilo.
SZ člen 117, 118, 147, 158. ZPP (1977) člen 1, 382, 382/2, 382/3, 392.
prenehanje stanovanjske pravice - tožba na izpraznitev stanovanja - premoženjskopravni spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker je tožnica v skladu s pismeno privolitvijo toženca sporno stanovanje kupila, so po sklenitvi kupoprodajne pogodbe nastopile pravne posledice iz 118. člena SZ: tožnica je prevzela vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, stanovanje je postalo njena lastnina in s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe je prenehal tudi toženčev po določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih pridobljen status imetnika stanovanjske pravice. Svoj položaj v spornem stanovanju bi moral dogovoriti z lastnico stanovanja, to je tožnico, ki je njegova hčerka.
Tožeča stranka uveljavlja neupravičeno pridobitev po 210. členu ZOR. Ta podlaga pa ni podana, ker so bile devize odvzete v postopku, predpisanem z zakonom, ki se je končal s pravnomočno odločbo.
Zakon o deviznem poslovanju (1985) je bil glede določb o prekrških in varstvenih ukrepih specialen v razmerju do Zakona o prekrških.
Navedena ugotovitev velja posledično tudi za celoten postopek o prekrških, vključno za premoženjskopravne zahtevke (po Zakonu o prekrških). Na podlagi povedanega je potrebno zaključiti, da okolnost, da naj bi bile sporne devize (odvzete I. G.) tožničina last, ni pravno odločilna za rešitev tega spora. Kot je že povedano spredaj, je carinski organ lahko odvzel devize storilcu prekrška, čeprav niso bile njegova last. Zato vprašanje lastnine deviz, ki za odvzem deviz ni bila pomembna, ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu 12. člena ZPP (ki pomeni hkrati tudi predpostavko za ugotovitveno tožbo).