ZFPPIPP člen 292, 292/2. ZGD člen 515, 515/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
stečajni postopek nad pravno osebo - zakoniti zastopnik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pritožba pravilno izpostavlja, da bi storilec pri opravljanju nalog direktorja družbe moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vsled temu je povsem pravilno tudi pritožbeno stališče, da mora vsak poslovodja zagotoviti zakonito, pravilno in ažurno poslovanje družbe, kar vključuje tudi dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP ter da bi tudi, v kolikor bi se dokumentacija nahajala pri tretjih osebah moral poskrbeti, da bi se le ta pravočasno dostavila stečajnemu upravitelju.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - dejansko stanje
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga, s katerim so bile storilcu izrečene kazenske točke.
subjektivni element - prištevnost - krivda - dokazovanje z izvedencem
Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni.
dokazna ocena - zahteva za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga
Za presojo vprašanja ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki se v prekrškovnem pravu realizira v drugem odstavku 155. člena ZP-1, je potrebno, da tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkaže relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha, oziroma obstoj kršitve in njen (možen) vpliv na zakonitost sodbe.
Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve.
Iz določbe 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobi storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti voznika dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku.
Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma ga o tem zaslišalo na javnem sojenju, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati pritožba. Na načelni ravni se je sicer strinjati, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v predmetnih postopkih za izvršitev odločb, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.
ZP-1 člen 113c, 113c/3, 136, 136/1, 136/1-1, 199, 199/1. ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-4, 56/10.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema - zakonski znaki prekrška - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila
V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
ZTuj-2 člen 145. ZP-1 člen 65, 65/5. ZNPPol člen 41, 41/3.
prekrškovni postopek - nedovoljen vstop v rs - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - ugotavljanje dejanskega stanja - ugotavljanje identitete - seznanitev z dokazom - pravica do izjave
V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo z obrazloženimi navedbami vzbudi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8.
domneva odgovornosti lastnika vozila - odgovornost za prekršek - storilec prekrška - pisna izjava - prekršek in odgovornost zanj
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je C. C. dne 22. 4. 2021 izjavil, da je odgovoren za prekršek po PN z dne 14. 4. 2021, izdan zoper A. A., ter da je na njej podpis tako lastnika vozila kot voznika. Glede na povzeto vsebino te listine zato pritožbeno sodišče zaključuje, da se ta dokaz lahko nanaša pravno relevantna dejstva v zvezi s prekrškom, očitanim storilcu s PN z dne 5. 5. 2021.
Iz dokaznega sklepa sicer izhaja, da je sodišče vpogledalo listine v spisu, vendar iz nadaljnje obrazložitve ne izhaja, zakaj je štelo, da omenjena izjava oziroma podpisano priznanje storilca z dne 22. 4. 2021 ne dokazuje očitanega mu prekrška. Zato so razlogi v izpodbijani sodbi pomanjkljivi in je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
dohodkovni in premoženjski cenzus - nova dejstva - plačilo globe - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (september 2022 - november 2022) prejel dohodek iz naslova plače v povprečnem znesku 987,97 EUR. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 843,78 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe ter stroškov postopka z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - potrebnost
Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je imel storilec na dan 14. 9. 2022 v evidenco pravnomočno vpisanih skupaj 18 KT. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel oziroma presegel 18 KT v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1.
hitri postopek o prekršku - pravica do izjave v postopku pred izdajo sodbe - domneva odgovornosti lastnika vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Določba 57. člena v prvem oziroma tretjem odstavku ob vročitvi PN storilcu predvideva le dolžnost prekrškovnega organa, da storilcu ob vročitvi PN predstavi storjeni prekršek in dokaze zanj oziroma mu hkrati s PN vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška, če ta ni naveden že v PN. Le v kolikor bi PN bil izdan na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi (torej ne z uporabo tehničnih sredstev), bi moral prekrškovni organ storilcu skladno z določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 pred njegovo izdajo in vročitvijo omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku.
Obveznost nošenja maske v zasebnem prostoru trgovskega centra odredil oziroma določil lastnik trgovskega centra Interspar, in ne varnostnik. Varnostnik, pa je pri opravljanju svoje naloge zasebnega varovanja, zgolj izrekel eden izmed zakonitih ukrepov iz prvega odstavka 45. člena ZZasV-1 (preprečitev vstopa v varovano območje), saj je obveznost nošenja maske v varovanem območju bila predpisana s pravili lastnika varovanega območja in je tako vstop v to trgovino brez maske pomenil kršitev reda na varovanem območju.
Sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) je vsled navedenemu materialnopravno napačno, po ustavnem sodišču ugotovljena nezakonitost 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB pa v konkretni prekrškovni zadevi nerelevantna.
Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen ter da mu je bila pravica do izjave v zvezi s temi odločbami že zagotovljena. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče ta izpis iz evidence moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
Natančnejši pogoji za spremembo lastništva psa pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.
ZP-1 člen 202c, 202c/1, 202c/2, 19a, 19a/2. ZBPP člen 14, 14/1, 13, 13/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 11, 11/1, 11/1-3.
popolnost predloga - delo v splošno korist - izjava
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagateljica poročena ter da soglasja za vpogled v podatke svojega moža ni priložila niti po pozivu na dopolnitev.
Po določbi 3. točke prvega odstavka 11. člena ZUPJS se zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec sicer ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja predlagatelja, vendar pa pritožnica s priloženimi dokazili ni uspela izkazati, da je postopek za razvezo zakonske zveze začet, to je da je bil predlog, na katerega se nanaša dne 20. 1. 2023 izdan račun odvetnice, dejansko tudi vložen oziroma da je postopek razveze dejansko bil sprožen.
ZJRM člen 6, 6/1. ZZasV člen 45, 45/1, 89, 89/2, 89/2-3.
nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - konkretizacija prekrška - subjektivni zakonski znak - zakonitost odredbe - ravnanje varnostnika
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena učinkovita obramba.
V obravnavanem primeru se storilcu očita le, da ni upošteval odredbe varnostnika, ker se je uprl njegovi fizični sili in odšel iz trgovine. Ker je glede na pravno podlago (taksativnih) odredb varnostnika osem in ker iz PN oziroma opisa dejanja prekrškovnega organa ne izhaja, katere odredbe varnostnika storilec, ki je tudi sam klical policijo in počakal na parkirišču trgovine Hofer, ni spoštoval (ali ugotavljanje istovetnosti ali preprečitev izstopa iz varovanega območja ali zadržanje osebe...), povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po 3. točki drugega odstavka 89. člena ZZasV-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji izreka, ki bi storilcu omogočala učinkovito obrambo.