ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40, 41.
vročanje - dokazno breme
Zgolj dokazilo o priporočeno oddani pošiljki - poziv delodajalca delavki, da se javi na delo, ne dokazuje, da je delavka pošto tudi dejansko prejela (če delodajalec ne ponudi drugih dokazov, ki bi dokazovali vročitev).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. ZDR člen 12, 16, 100, 100/1, 100/1-4. ZTPDR člen 14, 14/2. KPND (1991) člen 21. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republik Sloveniji člen 20.
poskusno delo - posebni delovni pogoj - ocena poskusnega dela - splošni akt
Delodajalec ne more po lastni oceni z odločitvijo direktorja ob razpisu delovnega mesta določiti poskusnega dela ob izbiri kandidata, če za to delovno mesto ni v splošnem aktu določil poskusnega dela kot posebnega delovnega pogoja.
Poskusno delo mora biti objavljeno v razpisu oz. oglasu. Če poskusno delo ni zakonito določeno, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno brez pogoja poskusnega dela, zato morebitna negativna ocena poskusnega dela (ki je po vsebini sodišče niti ni bilo dolžno preizkušati) ne more biti zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Podpisan sporazum med delavcem in delodajalcem o ureditvi vseh medsebojnih razmerij iz delovnega razmerja, v katerem je delavec priznal, da iz naslova delovnega razmerja nima nobenega zahtevka več, ne dokazuje verjetnosti obstoja denarne terjatve delavca iz delovnega razmerja (dodatek za minulo delo) ter zato v skladu z določbo 270. člena ZIZ ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero bi sodišče zaradi zavarovanja terjatve naložilo Agenciji RS za plačilni promet, da odreče dolžniku ali komerkoli po dolžnikove nalogu izplačilo denarnega zneska v višini vtoževane terjatve.
ZKP člen 144, 181, 181/1, 181/1-3, 144, 181, 181/1, 181/1-3.
oškodovanec kot tožilec - upravičen tožilec
Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja, da bi oškodovancu bila z dejanjem kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica prekršena ali ogrožena, obstajajo okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon po oškodovancu kot tožilcu.
Zaznambo spora kot vrsto zemljiškoknjižnega vpisa (19. čl. ZZK) je mogoče dovoliti le, kadar so izpolnjeni tudi drugi - splošni pogoji, ki jih določa zakon. Eno od takih splošnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo pravnega prednika: vpisi so dovoljeni le zoper osebo, ki je ob vložitvi predloga za vpis vknjižena kot imetnik pravice, na katero se nanaša nov vpis (1. odst. 17. čl. ZZK)
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica do odkupa stanovanja - zavezanec za plačilo lastne udeležbe
S tem, ko SZ ureja položaj in upravičenja prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ureja tudi položaj tistega imetnika, ki je pridobil stanovanjsko pravico na stanovanju z zamenjavo - njegov položaj ne more biti v ničemer drugačen, saj je z zamenjavo pridobil na stanovanju, ki ga je pridobil v zamenjavo, stanovanjsko pravico (2. odst. 23. čl. ZSR), ki je torej po svoji vsebini povsem enakovredna stanovanjski pravici na prejšnjem stanovanju. Čim pa je tako, je tudi položaj takšnega prejšnjega imetnika stanovanjske pravice enak položaju vsem drugim prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice: svojo pravico do odkupa in do vseh ugodnosti pri oblikovanju pogodbene cene stanovanja (vključno z zmanjšanjem za še ne realno vrnjeno lastno udeležbo) lahko uveljavi (le) do lastnika stanovanja, ki je to postal na podlagi privatizacijskih določb SZ.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. odst. 153. čl. SZ in 117. čl SZ s tem, da je štelo, da prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, katero je pridobil na podlagi pogodbe o zamenjavi stanovanj po 23. čl. ZSR, pripada pravica do povrnitve revalorizirane lastne udeležbe poleg pravice do odkupa stanovanja, na katerem je na dan uveljavitve SZ imel stanovanjsko pravico, namesto, da bi položaj prejšnjega imetnika stanovanjske pravice presojalo po 117. čl. SZ in v povezavi s tem razlagalo določilo 1. odst. 153. čl.
Za odpoved najemne pogodbe zadošča kakršenkoli pisen opomin, ne glede na način, kako je bil naslovniku (najemniku) poslan. Zato se seveda najemnik ne more sklicevati na določbe ZPP o vročanju sodnih pisanj.
V komasacijskih postopkih, ki so bili tehnično dokončani do 26.10.1996, ko je začel veljati Zakon o kmetijskih zemljiščih, in so bile komasacijskim udeležencem že izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in odločbe o novi razdelitvi zemljišč, morebitne nepravilnosti in razlike v vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč pa se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
Ugotavljanje življenjskih potreb preživninskega upravičenca je nedvomno takšno ugotavljanje dejanskega stanja, pri katerem matematično natančna ugotovitev denarnega zneska ni mogoča. V kolikšni meri pa se bo sodišče oprlo na določbo 223. člena ZPP/77 pa je odvisno od konkretnega primera, upoštevaje vrzel med razpoložljivimi dokazi ter dokončno ugotovitvijo ustreznega denarnega zneska.
ZPP (1977) člen 109, 109. ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4.
popolna vloga - umik predloga za izvršbo - sodna taksa za predlog za izvršbo - retroaktivnost predpisov
Popolnost vloge se presoja v času njenega prispetja k sodišču, kar pomeni, da je potrebno imeti v vidu le tiste sestavine, ki so bile kot nujne za oceno perfektnosti posamezne vloge predpisane v času prispetja te vloge k sodišču. Pritožba zato umestno opozarja na čas prispetja obravnavanega predloga za izvršbo k sodišču prve stopnje (14.10.1998), kar pa je bilo pred uveljavitvijo ZIZ-a. S tem v navedeni smeri uveljavljenih strožjih pogojev za presojo popolnosti posamezne vloge tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za nazaj, za vloge, ki so prispele k sodišču v času veljavnosti prejšnjega zakona.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen in je brez dokaznega predloga, je neutemeljen. O njem odloči višje sodišče kot o pritožbi.
ZDR člen 61, 61/3, 100, 100/1, 100/1-6. ZZVZZ člen 80, 80/2, 83. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela - čas izdaje potrdila
Če odločitev pooblaščenega zdravnika o upravičeni odsotnosti z dela ni izpodbita oz. spremenjena, se šteje, da je zavarovanec (delavec) opravičeno izostal z dela. To velja tudi v primeru, če je potrdilo o zdravstveni upravičeni odsotnosti z dela podano šele po prenehanju bolezni. Če listine, ki jo je izdal zdravnik, ki je bil pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela, delodajalec ni izpodbijal, takšna (javna) listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa.
V individualnem delovnem sporu je mogoče izdajati začasne odredbe tako na podlagi ZIZ, kot na podlagi ZDSS, pri čemer je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve verjetnost obstoja takšne terjatve, kar izhaja iz določbe 1. odst. 270. čl. ZIZ.
Smiselno, glede na namen izdaje začasne odredbe, pa mora biti takšna verjetnost podana tudi za izdajo začasne odredbe na podlagi 19. čl. ZDSS.
stečajni postopek - pobot - prepoved - likvidacijski postopek - vmesna ugotovitvena tožba - pravni interes
V konkretnem primeru gre za (negativno) prejudicialno ugotovitveno tožbo. Če je takšna ugotovitvena tožba, pri kateri pravnega interesa ni potrebno posebej izkazovati, predvidena za primer, ko je neko pravno razmerje postalo med strankama sporno med pravdo, ni nobenega razloga, da bi ne bil vmesni ugotovitveni zahtevek dovoljen že ob vložitvi tožbe.
Stečajni postopek, ki je bil začet med likvidacijskim postopkom, ni nadaljevanje že začetega likvidacijskega postopka z drugačno vsebino, ampak nov postopek.
Prvi odst. 182. člena ZPPSL ni podlaga za (avtomatično) uporabo vseh določb, ki veljajo v stečajnem postopku in niso izrecno izključene v 2. odst. 182. člena ZPPSL, v postopku likvidacije.
Sankcija iz 118. člena ZPPSL ima svoj smisel le v stečajnem postopku.
Varuje načelo paritete stečajnih upnikov. V kontekst likvidacijskega postopka pa zato ne sodi, saj varovanje upnikov na zgoraj opisani način v tem postopku ni potrebno. Zato v konkretnem primeru ni pomembno, ali je bila sporna terjatev tožeči stranki odstopljena v roku šest mesecev, predno se je začel stečajni postopek proti toženi stranki.