Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe pomeni samovoljno ravnanje, pa čeprav ima upnik na podlagi izvršilnega naslova pravico predlagati prisilno izvršbo po zakonu o izvršbi in zavarovanju.
Po 3. odst. 83. čl. ZTPDR mora poslovodni organ pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku za varstvo pravic delavcev, izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, sicer stori s tem hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se mu obligatorno izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Podpisan sporazum med delavcem in delodajalcem o ureditvi vseh medsebojnih razmerij iz delovnega razmerja, v katerem je delavec priznal, da iz naslova delovnega razmerja nima nobenega zahtevka več, ne dokazuje verjetnosti obstoja denarne terjatve delavca iz delovnega razmerja (dodatek za minulo delo) ter zato v skladu z določbo 270. člena ZIZ ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero bi sodišče zaradi zavarovanja terjatve naložilo Agenciji RS za plačilni promet, da odreče dolžniku ali komerkoli po dolžnikove nalogu izplačilo denarnega zneska v višini vtoževane terjatve.
ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - pravni interes
Delavka, ki ni v predhodnem postopku pri delodajalcu zahtevala spremembe delovnega časa, ki bi se uskladil z delovnim časom ostalih delavcev, ki delajo v izmeni, ne more neposredno v sodnem postopku zahtevati izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče ugodilo njeni zahtevi po spremembi delovnega časa.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica do odkupa stanovanja - zavezanec za plačilo lastne udeležbe
S tem, ko SZ ureja položaj in upravičenja prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ureja tudi položaj tistega imetnika, ki je pridobil stanovanjsko pravico na stanovanju z zamenjavo - njegov položaj ne more biti v ničemer drugačen, saj je z zamenjavo pridobil na stanovanju, ki ga je pridobil v zamenjavo, stanovanjsko pravico (2. odst. 23. čl. ZSR), ki je torej po svoji vsebini povsem enakovredna stanovanjski pravici na prejšnjem stanovanju. Čim pa je tako, je tudi položaj takšnega prejšnjega imetnika stanovanjske pravice enak položaju vsem drugim prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice: svojo pravico do odkupa in do vseh ugodnosti pri oblikovanju pogodbene cene stanovanja (vključno z zmanjšanjem za še ne realno vrnjeno lastno udeležbo) lahko uveljavi (le) do lastnika stanovanja, ki je to postal na podlagi privatizacijskih določb SZ.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. odst. 153. čl. SZ in 117. čl SZ s tem, da je štelo, da prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, katero je pridobil na podlagi pogodbe o zamenjavi stanovanj po 23. čl. ZSR, pripada pravica do povrnitve revalorizirane lastne udeležbe poleg pravice do odkupa stanovanja, na katerem je na dan uveljavitve SZ imel stanovanjsko pravico, namesto, da bi položaj prejšnjega imetnika stanovanjske pravice presojalo po 117. čl. SZ in v povezavi s tem razlagalo določilo 1. odst. 153. čl.
Zaznambo spora kot vrsto zemljiškoknjižnega vpisa (19. čl. ZZK) je mogoče dovoliti le, kadar so izpolnjeni tudi drugi - splošni pogoji, ki jih določa zakon. Eno od takih splošnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo pravnega prednika: vpisi so dovoljeni le zoper osebo, ki je ob vložitvi predloga za vpis vknjižena kot imetnik pravice, na katero se nanaša nov vpis (1. odst. 17. čl. ZZK)
ZKP člen 144, 181, 181/1, 181/1-3, 144, 181, 181/1, 181/1-3.
oškodovanec kot tožilec - upravičen tožilec
Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja, da bi oškodovancu bila z dejanjem kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica prekršena ali ogrožena, obstajajo okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon po oškodovancu kot tožilcu.
V komasacijskih postopkih, ki so bili tehnično dokončani do 26.10.1996, ko je začel veljati Zakon o kmetijskih zemljiščih, in so bile komasacijskim udeležencem že izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in odločbe o novi razdelitvi zemljišč, morebitne nepravilnosti in razlike v vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč pa se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
Ugotavljanje življenjskih potreb preživninskega upravičenca je nedvomno takšno ugotavljanje dejanskega stanja, pri katerem matematično natančna ugotovitev denarnega zneska ni mogoča. V kolikšni meri pa se bo sodišče oprlo na določbo 223. člena ZPP/77 pa je odvisno od konkretnega primera, upoštevaje vrzel med razpoložljivimi dokazi ter dokončno ugotovitvijo ustreznega denarnega zneska.
ZPP (1977) člen 109, 109. ZIZ člen 40, 40/4, 40, 40/4.
popolna vloga - umik predloga za izvršbo - sodna taksa za predlog za izvršbo - retroaktivnost predpisov
Popolnost vloge se presoja v času njenega prispetja k sodišču, kar pomeni, da je potrebno imeti v vidu le tiste sestavine, ki so bile kot nujne za oceno perfektnosti posamezne vloge predpisane v času prispetja te vloge k sodišču. Pritožba zato umestno opozarja na čas prispetja obravnavanega predloga za izvršbo k sodišču prve stopnje (14.10.1998), kar pa je bilo pred uveljavitvijo ZIZ-a. S tem v navedeni smeri uveljavljenih strožjih pogojev za presojo popolnosti posamezne vloge tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za nazaj, za vloge, ki so prispele k sodišču v času veljavnosti prejšnjega zakona.
Za odpoved najemne pogodbe zadošča kakršenkoli pisen opomin, ne glede na način, kako je bil naslovniku (najemniku) poslan. Zato se seveda najemnik ne more sklicevati na določbe ZPP o vročanju sodnih pisanj.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ni obrazložen in je brez dokaznega predloga, je neutemeljen. O njem odloči višje sodišče kot o pritožbi.
V individualnem delovnem sporu je mogoče izdajati začasne odredbe tako na podlagi ZIZ, kot na podlagi ZDSS, pri čemer je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve verjetnost obstoja takšne terjatve, kar izhaja iz določbe 1. odst. 270. čl. ZIZ.
Smiselno, glede na namen izdaje začasne odredbe, pa mora biti takšna verjetnost podana tudi za izdajo začasne odredbe na podlagi 19. čl. ZDSS.
ZDR člen 61, 61/3, 100, 100/1, 100/1-6. ZZVZZ člen 80, 80/2, 83. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela - čas izdaje potrdila
Če odločitev pooblaščenega zdravnika o upravičeni odsotnosti z dela ni izpodbita oz. spremenjena, se šteje, da je zavarovanec (delavec) opravičeno izostal z dela. To velja tudi v primeru, če je potrdilo o zdravstveni upravičeni odsotnosti z dela podano šele po prenehanju bolezni. Če listine, ki jo je izdal zdravnik, ki je bil pristojen za ugotavljanje začasne zadržanosti z dela, delodajalec ni izpodbijal, takšna (javna) listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa.
motenje posesti - motilec - delovno razmerje - detentor
Dejstvo, da je delodajalka tožencev tema naročila izvršitev določenega dela, samo po sebi ne izključuje tožencev kot motilcev: vkolikor sta se zavedala, da odkazano delo pomeni motenje tožnikove posesti ter da gre za samovoljno in protipravno dejanje, sta torej s svojim dejanjem posegla v tožnikovo posest. Dejstvo, da sta delovnem oziroma pogodbenem razmerju, bi utegnilo biti relevantno le pri presoji utemeljenosti restitucijskega dela zahtevka, ki je seveda za posestno tožbo kot dajatveno tožbo bistvenega pomena, saj se prav z njim uresničuje posestno varstvo. Vkolikor bi toženca po nalogu delodajalke tožniku odvzela posest stvar in bi bila ta v njeni posesti (prim. 71. čl. ZTLR), bi zoper njiju ne bil utemeljen restitucijski zahtevek. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za odvzem, temveč motenje posesti, nikakršnih ovir pa ni za ugoditev (ob predpostavki, da je utemeljen) prepovednemu delu zahtevka, ki je prav tako kot restitucijski dajatven.