ZPP (1977) člen 370, 370. ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZTPDR člen 83, 83/1, 83/2, 83, 83/1, 83/2.
razvrstitev v plačilni razred - napredovanje v plačilni razred - izpolnjevanje pogojev za napredovanje
Ocena o delu tožnice - strokovne delavke v šoli, ki jo je izdelal ravnatelj OŠ in ki je podlaga za izredno napredovanje tožnice v višji plačilni razred, je lahko tako po formalni kot tudi po vsebinski strani predmet sodne presoje. Zmotna je pravna presoja sodišča prve stopnje, da ravnateljeva ocena ne more biti po vsebinski strani predmet sodne presoje.
Brez dokaznega sklepa, iz katerega bi izhajalo, kdo je predlagal zaslišanje priče in v zvezi s katerimi navedbami naj bi bila priča zaslišana oz. zakaj je ta dokaz pomemben za odločitev, če se je sodišče za izvedbo tega dokaza odločilo brez predloga strank, pritožbeno sodišče ne more preveriti, ali je bilo zaslišanje sporne priče utemeljeno, posledično pa tudi ne more preveriti utemeljenosti izpodbijanega sklepa o izreku denarne kazni, ki je bila priči izrečena zaradi tega, ker se ni odzvala vabilu na zaslišanje.
ZPP (1977) člen 339, 354, 354/2, 373, 373-4, 339, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 106, 106. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3, 23, 23/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 80, 81, 81/1, 83, 80, 81, 81/1, 83.
molk organa - odločitev sodišča o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca - pravnomočna sodba
V primeru molka organa delodajalca mora sodišče vsebinsko presojati prvostopenjski sklep o pravici, obveznosti oz. odgovornosti delavca in odločiti o njegovi zakonitosti, drugostopenjski sklep delodajalca pa nadomesti s sodno odločbo. V takšnem primeru delavcu delovno razmerje preneha šele s pravnomočnostjo sodbe (če se v sodnem postopku ugotovi, da je prvostopenjski sklep zakonit).
ZPP (1977) člen 212, 212/3, 215, 215/1, 212, 212/3, 215, 215/1. ZPPSL člen 99, 99/1, 99/5, 99, 99/1, 99/5.
prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - nadaljevanje pravde
Če tožeča stranka med pravdo preneha obstojati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenešena na določen drug subjekt, se pravda nadaljuje s prevzemnikom terjatve - singularnim pravnim naslednikom tožeče stranke.
S pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe (po prekinitvi postopka) pravni naslednik prevzame pravdo.
ZOR člen 899, 899/2, 1087, 1087/1, 899, 899/2, 1087, 1087/1.
zavarovanje terjatve - bančna garancija
Če se zavarovalnica v zavarovalni pogodbi (na polici, ki jo na zahtevo kreditojemalca izda kreditodajalcu kot zavarovancu) zaveže, da bo plačala zavarovano vsoto na poziv kreditodajalca nepreklicno, je treba tako klavzula razlagati smiselno enako kot pri bančni garanciji.
ZDR člen 93, 103, 93, 103. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 81, 81/2, 81, 81/2.
disciplinski postopek - poslovodni organ - pristojnost direktorja - vrnitev zadeve disciplinskemu organu
1. Določba 24. člena ZDSS ne daje podlage za vrnitev zadeve disciplinskemu organu v nov postopek zaradi pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka pred disciplinskimi organi. Sodišče mora v takem primeru obravnavati zadevo po vsebini in meritorno odločiti o zakonitosti sklepov disciplinskih organov, tako da samo izvede dokazni postopek ter presodi, ali so bile očitane kršitve storjene, ali je podana disciplinska odgovornost delavca, oziroma, ali je izrečeni disciplinski ukrep zakonit. Tako mora postopati tudi v primeru molka organa oz. delodajalca (3. odst. 24. člena ZDSS), ko s sodno odločbo nadomesti dokončni sklep delodajalca o ugovoru.
2. Po določbi 3. odst. 59. člena ZTPDR odloča o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa tisti organ, ki ga imenuje oz.
postavi, zato je podana kršitev disciplinskega postopka absolutne narave, ki ima za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov, če je o disciplinski odgovornosti direktorja (poslovodni organ) odločala disciplinska komisija namesto delavskega sveta, ki o disciplinski odgovornosti odloča na prvi stopnji.
3. Za odločanje o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa - direktorja, je odločilen status delavca v času storitve očitanih kršitev, zato dejstvo, da je bil tožnik po razrešitvi s funkcije direktorja razporejen na drugo delovno mesto, ne more vplivati na spremembo pristojnosti discipinskih organov.
Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
trajni presežek - upoštevanje kriterijev v ugovornem postopku
Delodajalec mora upoštevati vse okoliščine , ki se nanašajo bodisi na kriterije ali pa na status varovanih kategorij delavcev po 36.c in 36.d členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št.14/90 , 5/91, 71/93), če so nastale v času ugotavljanja trajnih presežkov, vse do dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Tožnica je bila opredeljena kot trajno presežna delavka na podlagi kriterija strokovne izobrazbe, vendar je v času ugovornega postopka izpolnila pogoj strokovne izobrazbe (končala je program V. stopnje zahtevnosti), kar pa delodajalec ni upošteval, zato ji je delovno razmerje nezakonito prenehalo.
odločba revizijskega organa - tožba prizadetega podjetja pri sodišču
Prizadeto podjetje, ki je zoper odločbo revizijskega organa upravičeno vložiti tožbo v pravdnem postopku, je tisto podjetje, v katerem je bil opravljen postopek revizije in kateremu so bili z revizijsko odločbo naloženi ukrepi za odpravo ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine, oz. tudi tisto podjetje, ki je bilo na podlagi revizijske odločbe zavezano k uskladitvi pravnih poslov in knjiženj.
Z uskladitvami pravnih poslov in knjiženj se pravna razmerja med delničarji oz. pravice, ki so za delničarje nastale z izdajo delnic, ne spremenijo, saj gre pri knjiženjih (računovodskih izkazih) zgolj za zagotovitev ustreznega izkazovanja terjatev iz naslova oškodovanja premoženja podjetja in s tem posredno tudi višine družbenega kapitala ali pa neposrednega izkazovanja višine družbenega kapitala. Z izkazovanjem v računovodskih izkazih podjetja namreč pravica oz.
Če je bilo procesno dejanje stranke opravljeno (oz. preklicano), ker je stranka stvarni in pravni položaj presodila nepravilno, gre za motivno zmoto, ki se v postopku ne more upoštevati.
Če se dokazni predlog umakne, se šteje, kot da ni bil vložen in se lahko na novo vloži, vendar v pritožbi le pod pogojem iz 1. odst.
496. a čl. ZPP. Ker procesni učinki vloženega dokaznega predloga z umikom odpadejo ex tunc, se namreč v pritožbi ponovljeni dokazni predlog šteje kot nov.
Od dne, ko je upnikov pooblaščenec - odvetnik izbrisan iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice RS, ni več upravičen priglašati stroškov za odvetniške storitve.
ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - pravni interes
Delavka, ki ni v predhodnem postopku pri delodajalcu zahtevala spremembe delovnega časa, ki bi se uskladil z delovnim časom ostalih delavcev, ki delajo v izmeni, ne more neposredno v sodnem postopku zahtevati izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče ugodilo njeni zahtevi po spremembi delovnega časa.
Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe pomeni samovoljno ravnanje, pa čeprav ima upnik na podlagi izvršilnega naslova pravico predlagati prisilno izvršbo po zakonu o izvršbi in zavarovanju.
Po 3. odst. 83. čl. ZTPDR mora poslovodni organ pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku za varstvo pravic delavcev, izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, sicer stori s tem hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se mu obligatorno izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40, 41.
vročanje - dokazno breme
Zgolj dokazilo o priporočeno oddani pošiljki - poziv delodajalca delavki, da se javi na delo, ne dokazuje, da je delavka pošto tudi dejansko prejela (če delodajalec ne ponudi drugih dokazov, ki bi dokazovali vročitev).
Za odločitev o majhnosti pomena kaznivega dejanja morata biti ugotovljena objektivni in subjektivni pogoj hkrati (kumulativno). Ker je varstvo osebne svobode ustavna kategorija (19.člen Ustave Republike Slovenije) objektivni pogoj za obstoj kaznivega dejanja majhnega pomena ni podan.