ZPP (1977) člen 370, 370. ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZTPDR člen 83, 83/1, 83/2, 83, 83/1, 83/2.
razvrstitev v plačilni razred - napredovanje v plačilni razred - izpolnjevanje pogojev za napredovanje
Ocena o delu tožnice - strokovne delavke v šoli, ki jo je izdelal ravnatelj OŠ in ki je podlaga za izredno napredovanje tožnice v višji plačilni razred, je lahko tako po formalni kot tudi po vsebinski strani predmet sodne presoje. Zmotna je pravna presoja sodišča prve stopnje, da ravnateljeva ocena ne more biti po vsebinski strani predmet sodne presoje.
Brez dokaznega sklepa, iz katerega bi izhajalo, kdo je predlagal zaslišanje priče in v zvezi s katerimi navedbami naj bi bila priča zaslišana oz. zakaj je ta dokaz pomemben za odločitev, če se je sodišče za izvedbo tega dokaza odločilo brez predloga strank, pritožbeno sodišče ne more preveriti, ali je bilo zaslišanje sporne priče utemeljeno, posledično pa tudi ne more preveriti utemeljenosti izpodbijanega sklepa o izreku denarne kazni, ki je bila priči izrečena zaradi tega, ker se ni odzvala vabilu na zaslišanje.
ZPP (1977) člen 339, 354, 354/2, 373, 373-4, 339, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 106, 106. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3, 23, 23/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 80, 81, 81/1, 83, 80, 81, 81/1, 83.
molk organa - odločitev sodišča o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca - pravnomočna sodba
V primeru molka organa delodajalca mora sodišče vsebinsko presojati prvostopenjski sklep o pravici, obveznosti oz. odgovornosti delavca in odločiti o njegovi zakonitosti, drugostopenjski sklep delodajalca pa nadomesti s sodno odločbo. V takšnem primeru delavcu delovno razmerje preneha šele s pravnomočnostjo sodbe (če se v sodnem postopku ugotovi, da je prvostopenjski sklep zakonit).
Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
ZOR člen 899, 899/2, 1087, 1087/1, 899, 899/2, 1087, 1087/1.
zavarovanje terjatve - bančna garancija
Če se zavarovalnica v zavarovalni pogodbi (na polici, ki jo na zahtevo kreditojemalca izda kreditodajalcu kot zavarovancu) zaveže, da bo plačala zavarovano vsoto na poziv kreditodajalca nepreklicno, je treba tako klavzula razlagati smiselno enako kot pri bančni garanciji.
trajni presežek - upoštevanje kriterijev v ugovornem postopku
Delodajalec mora upoštevati vse okoliščine , ki se nanašajo bodisi na kriterije ali pa na status varovanih kategorij delavcev po 36.c in 36.d členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št.14/90 , 5/91, 71/93), če so nastale v času ugotavljanja trajnih presežkov, vse do dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Tožnica je bila opredeljena kot trajno presežna delavka na podlagi kriterija strokovne izobrazbe, vendar je v času ugovornega postopka izpolnila pogoj strokovne izobrazbe (končala je program V. stopnje zahtevnosti), kar pa delodajalec ni upošteval, zato ji je delovno razmerje nezakonito prenehalo.
ZDR člen 93, 103, 93, 103. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 81, 81/2, 81, 81/2.
disciplinski postopek - poslovodni organ - pristojnost direktorja - vrnitev zadeve disciplinskemu organu
1. Določba 24. člena ZDSS ne daje podlage za vrnitev zadeve disciplinskemu organu v nov postopek zaradi pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka pred disciplinskimi organi. Sodišče mora v takem primeru obravnavati zadevo po vsebini in meritorno odločiti o zakonitosti sklepov disciplinskih organov, tako da samo izvede dokazni postopek ter presodi, ali so bile očitane kršitve storjene, ali je podana disciplinska odgovornost delavca, oziroma, ali je izrečeni disciplinski ukrep zakonit. Tako mora postopati tudi v primeru molka organa oz. delodajalca (3. odst. 24. člena ZDSS), ko s sodno odločbo nadomesti dokončni sklep delodajalca o ugovoru.
2. Po določbi 3. odst. 59. člena ZTPDR odloča o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa tisti organ, ki ga imenuje oz.
postavi, zato je podana kršitev disciplinskega postopka absolutne narave, ki ima za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov, če je o disciplinski odgovornosti direktorja (poslovodni organ) odločala disciplinska komisija namesto delavskega sveta, ki o disciplinski odgovornosti odloča na prvi stopnji.
3. Za odločanje o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa - direktorja, je odločilen status delavca v času storitve očitanih kršitev, zato dejstvo, da je bil tožnik po razrešitvi s funkcije direktorja razporejen na drugo delovno mesto, ne more vplivati na spremembo pristojnosti discipinskih organov.
ZPP (1977) člen 212, 212/3, 215, 215/1, 212, 212/3, 215, 215/1. ZPPSL člen 99, 99/1, 99/5, 99, 99/1, 99/5.
prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - nadaljevanje pravde
Če tožeča stranka med pravdo preneha obstojati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenešena na določen drug subjekt, se pravda nadaljuje s prevzemnikom terjatve - singularnim pravnim naslednikom tožeče stranke.
S pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe (po prekinitvi postopka) pravni naslednik prevzame pravdo.
Če je bilo procesno dejanje stranke opravljeno (oz. preklicano), ker je stranka stvarni in pravni položaj presodila nepravilno, gre za motivno zmoto, ki se v postopku ne more upoštevati.
Če se dokazni predlog umakne, se šteje, kot da ni bil vložen in se lahko na novo vloži, vendar v pritožbi le pod pogojem iz 1. odst.
496. a čl. ZPP. Ker procesni učinki vloženega dokaznega predloga z umikom odpadejo ex tunc, se namreč v pritožbi ponovljeni dokazni predlog šteje kot nov.
odločba revizijskega organa - tožba prizadetega podjetja pri sodišču
Prizadeto podjetje, ki je zoper odločbo revizijskega organa upravičeno vložiti tožbo v pravdnem postopku, je tisto podjetje, v katerem je bil opravljen postopek revizije in kateremu so bili z revizijsko odločbo naloženi ukrepi za odpravo ugotovljenega oškodovanja družbene lastnine, oz. tudi tisto podjetje, ki je bilo na podlagi revizijske odločbe zavezano k uskladitvi pravnih poslov in knjiženj.
Z uskladitvami pravnih poslov in knjiženj se pravna razmerja med delničarji oz. pravice, ki so za delničarje nastale z izdajo delnic, ne spremenijo, saj gre pri knjiženjih (računovodskih izkazih) zgolj za zagotovitev ustreznega izkazovanja terjatev iz naslova oškodovanja premoženja podjetja in s tem posredno tudi višine družbenega kapitala ali pa neposrednega izkazovanja višine družbenega kapitala. Z izkazovanjem v računovodskih izkazih podjetja namreč pravica oz.
Od dne, ko je upnikov pooblaščenec - odvetnik izbrisan iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice RS, ni več upravičen priglašati stroškov za odvetniške storitve.
ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - pravni interes
Delavka, ki ni v predhodnem postopku pri delodajalcu zahtevala spremembe delovnega časa, ki bi se uskladil z delovnim časom ostalih delavcev, ki delajo v izmeni, ne more neposredno v sodnem postopku zahtevati izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče ugodilo njeni zahtevi po spremembi delovnega časa.
Podpisan sporazum med delavcem in delodajalcem o ureditvi vseh medsebojnih razmerij iz delovnega razmerja, v katerem je delavec priznal, da iz naslova delovnega razmerja nima nobenega zahtevka več, ne dokazuje verjetnosti obstoja denarne terjatve delavca iz delovnega razmerja (dodatek za minulo delo) ter zato v skladu z določbo 270. člena ZIZ ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero bi sodišče zaradi zavarovanja terjatve naložilo Agenciji RS za plačilni promet, da odreče dolžniku ali komerkoli po dolžnikove nalogu izplačilo denarnega zneska v višini vtoževane terjatve.
Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe pomeni samovoljno ravnanje, pa čeprav ima upnik na podlagi izvršilnega naslova pravico predlagati prisilno izvršbo po zakonu o izvršbi in zavarovanju.
Po 3. odst. 83. čl. ZTPDR mora poslovodni organ pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku za varstvo pravic delavcev, izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, sicer stori s tem hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se mu obligatorno izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - PRAVO DRUŽB
VSL00034258
ZGD člen 184, 184/1, 184/1-4, 281, 283, 283/2, 296, 297, 297/1, 306, 309, 333, 333/2, 337, 337/1, 354, 359, 578, 578/2, 579. ZLPP člen 50, 50/2. ZPP-77 člen 372.
skupščina delniške družbe - pristojnosti skupščine - sklic skupščine - obveščanje delničarjev - statut - obvezne sestavine statuta - spremembe statuta - glasovalna pravica delničarja - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - nasprotovanje javnemu redu - uveljavljanje neveljavnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - lastninsko preoblikovanje podjetij - postopek revizije - odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - sklep o dovolitvi izvršbe
S trditvijo iz pritožbe tožene stranke, da naj bi se sporna skupščina presojala po Zakonu o podjetjih (ZP) in ne po ZGD, sodišče druge stopnje ne soglaša. Tožena stranka ne sodi med subjekte, o katerih govori drugi odstavek 578. člena ZGD. Že obseg subjektov, ki so omenjeni v cit. določbi zakona kaže na to, da so zajeti le tisti, katerih statusna organiziranost je povsem izven kategorij, za katere je pravni režim določen z ZGD. Gre za družbena podjetja iz časa "nelastninske koncepcije družbene lastnine", ki kapitala nimajo razdeljenega na delnice oz. poslovne deleže, zato tudi nimajo skupščin delničarjev oz. družbenikov. Če bi se določba nanašala tudi na delniške družbe, potem bi bil velik del njihove statusne organiziranosti ter njenih posledic pravno neurejen ali pa bi tako razumljeni drugi odstavek 578. člena ZGD vodil v pravno ureditev teh delniških družb po dveh različnih režimih. To pa bi vodilo v pravno negotovost, ki je zakonodajalec prav gotovo ni predvideval. ZP namreč marsičesa, kar je nujno za pravno ureditev delniške družbe, sploh ne ureja. Povsem izpuščeno je npr. področje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine družbe. Tudi če bi sicer držala teza tožene stranke, da v delniške družbe organizirani subjekti sodijo med tiste iz drugega odstavka 578. člena ZGD, pa ne bi moglo držati, da bi bil v tem primeru ZP edini predpis, ki bi statusno organiziranost tožene stranke urejal.
Kadar so bile vsem delničarjem (ne sicer preko objave, ampak drugače) dane vse informacije, ki bi jim jih dalo obveščanje po 285. do 287. členu ZGD, potem o ničnosti skupščinskih sklepov po 3. točki drugega odstavka 359. člena ZGD ni mogoče govoriti.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji in v pritožbi zatrjuje, da sta odločba Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje z dne 26. 1. 1996 ter sklep o dovolitvi izvršbe te odločbe z dne 15. 3. 1996 imela za posledico veljavno glasovanje na skupščini dne 29. 7. 1996 glede na skupno število 312.370 delnic. Prvostopno sodišče s tem ni soglašalo, pridružuje pa se mu tudi sodišče druge stopnje. Zmotno je že stališče, da je bila cit. odločba s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 15. 3. 1996 sploh izvršena. Ta sklep je toženi stranki le naložil, da mora ravnati skladno z odločbo z dne 26. 1. 1996. Šlo je za t.i. "izvršbo nenadomestnega dejanja", na kar kaže že izvršilno sredstvo, ki je po 3. točki sklepa denarna kazen 100.000 SIT, ki naj bi bila ponovljena toliko časa, dokler zavezanec obveznosti po sklepu ne bo izvršil. Dokler zavezanec naloženega ne izvrši, se to ne more šteti za izvršeno. Edino, kar se je s tem sklepom v smeri realizacije odločbe z dne 26. 1. 1996 zgodilo, je bil izrek denarne kazni, ki naj bi zavezanca v smer prostovoljne izvršitve prisiljevala.
Pregled odločbe z dne 26. 1. 1996 pokaže, da odločba kakšne drugačne poti izvrševanja niti ne omogoča. Naslovljena je namreč na toženo stranko, ki se jo zavezuje, da (sama) poveča svoj družbeni kapital in ustrezno zmanjša delniškega. V sami odločbi ni sledu o njeni kakršnikoli konstitutivnosti - npr., da bi se na njeni podlagi brez delovanja tožene stranke v strukturi kapitala lahko kaj spremenilo. Vendar pa tudi če bi se odločbo razumelo kot konstitutivni pravni akt, to še ne bi dalo drugačne strukture glasovanja na skupščini tožene stranke. Odločba sicer na začetku govori o uskladitvi "lastninskih razmerij, pravnih poslov in knjiženj", vendar so nato konkretno omenjene le bilančne kategorije - kot so povečanje terjatev, družbenega kapitala, rezervnega sklada, stanovanjskega sklada oz. zmanjšanje delniškega kapitala in nerazporejenega dobička. Edino, kar bi se na podlagi te odločbe (če bi seveda bila konstitutivnega značaja) lahko zgodilo, so posegi v toženkino bilanco. Tudi če bi se na podlagi cit. odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe štelo, da so posegi v bilanco tožene stranke opravljeni, to samo po sebi še ne bi pomenilo niti spremembe osnovnega kapitala in niti spremembe nominalne vrednosti delnic.
Če odločba ni konstitutivna in števila ter nominalnih zneskov delnic in njihovega števila ne zadeva, potem se je APPNI pri svojih ukrepih pač omejila. Vse to velja še zlasti zato, ker so organi postopka revizije lastninskega preoblikovanja imeli možnost, da bi tako v število delnic kot tudi v njihove nominalne zneske učinkovito posegli tako, da bi se to lahko odražalo tudi pri glasovanju na sporni skupščini tožene stranke. Postopek, kot bi v konkretnem primeru lahko bil sprožen, je omenjen med pooblastili Družbenega pravobranilca iz drugega odstavka 50. člena ZLPP.
Glede na vse obrazloženo je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju delniške strukture tožene stranke, sklepi skupščine z dne 29. 7. 1996 niso bili izglasovani z večino glasov iz 296. člena ZGD. Vendar pa v posledici ne bi smela biti izdana sodba z izrekom, kot ga vsebuje izpodbijana sodba. V postopku na podlagi tožbenega zahtevka na ničnost oz. podrejeno na razveljavitev sklepov skupščine namreč odločitev, da so isti sklepi neobstoječi, ne pomeni odločanja v okviru postavljenega tožbenega zahtevka.
Javni red po ZGD se ne omejuje na odnos družbe navzven. Ena izmed (sicer številnih) definicij javnega reda ga opredeljuje kot skupek predpisov, s katerimi se zagotavlja družbeni mir oziroma izključuje uporaba sile. Struktura odločanja v d.d., ki predvideva odločanje na podlagi za posamezne situacije vnaprej predvidenih kapitalskih večin, je namenjena tudi preprečevanju samovolje znotraj družbe. Poseganje v princip, da je za pravni učinek skupščinskih sklepov potrebna z zakonom predpisana večina, zato ni zgolj kršitev 296. člena ZGD. Gre za poseg v vnaprej določeno (ali dogovorjeno) demokratičnost odločanja znotraj družbe, ki nedvomno sodi v temeljna načela prava družb.