CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00073449
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje tožbenega zahtevka - priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - nepremoženjska škoda
Tožnik se je najkasneje takrat, ko je prejel odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 18. 3. 2008, iz katere je izhajalo, da je upravičen do invalidnine vojnega invalida in do invalidske pokojnine, zavedal o škodi in njenem povzročitelju. Glede na neizpodbijano zavedanje o teh dveh okoliščinah v letu 2008 se prvostopna ugotovitev o zastaranju tožbenega zahtevka pred vložitvijo tožbe izkaže za materialnopravno pravilno. Z gornjo zakonsko določbo predpisani triletni rok za uveljavitev terjatve s tožbo je namreč potekel v marcu 2012, petletni pa v marcu 2013.
Prav tako za odločitev v predmetni zadevi niso bistvene pritožbene navedbe glede napak organov, ki so odločali o tožnikovih pravicah, saj tožbeni predlog ni temeljil na dejstvih o odgovornosti države za protipravna ravnanja državnih organov (26. člen Ustave).
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - načelo koncentracije postopka - nedopustna tožba
Eno temeljnih načel stečajnega postopka je načelo koncentracije, ki zahteva, da lahko upniki svoje terjatve zoper dolžnike uveljavljajo samo v stečajnem postopku (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP) in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni določeno drugače.
Če državno tožilstvo ob predstavitvi obtožnice po spremembi sodne prakse glede (ne)konkretiziranosti zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije obtožnice ustrezno ne modificira, je kasnejša modifikacija nedopustna in ji mora sodišče odreči pravno veljavnost ter odločiti o prvotno vloženi obtožnici.
pogoji za začasno odredbo - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine - varščina namesto začasne odredbe - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi
Preoblikovanje toženčevega premoženja v likvidnejšo obliko v povezavi z njegovim slabšim dohodkovnim stanjem verjetno izkazuje nevarnost precej otežene uveljavitve tožnikove terjatve.
Nenazadnje je imel pritožnik možnost ponuditi drugačen način zavarovanja terjatve (drugi odstavek 274. člena ZIZ), a tega doslej ni storil.
Izkazane so vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepa prepovedi približanja. Podan je utemeljen sum, da je obtoženec izvršil očitana mu kazniva dejanja in je še vedno ponovitveno nevaren, zato je ukrep prepovedi približanja neogibno potreben in ga ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi, zato je tudi sorazmeren.
posestnik zemljišča - motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje stanje posesti - dokazna ocena
Tožnica ni bila posestnica dela zemljišča, glede katerega uveljavlja motenje posesti, zaradi česar je sodišče prve stopnje posledično njen zahtevek za motenje posesti tudi pravilno zavrnilo.
Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena je absolutne narave, kar pomeni, da jo je treba upoštevati ne glede na njen vpliv na rezultat sojenja. Velja, kot je zapisana in je z razlago ni mogoče razveljaviti, navkljub interesu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje je navkljub ugovoru tožnice zmotno presodilo, da je krajevno pristojno za odločitev o sporu, čeprav je šlo za spor iz najemnega razmerja in je podana izključna krajevna pristojnost sodišča po legi nepremičnine.
sodba na podlagi pripoznave - zavržena pritožba - nezadostno število izvodov pritožbe - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge
Obveznost pravdne stranke, da vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izroči sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, določa že zakon (prvi odstavek 106. člena ZPP); pozivu na dopolnitev pa mora stranka slediti ne glede na nezavezujoče obljube nasprotne stranke.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojh pristojnosti, ne glede na to ali so pravilne ali ne, sama po sebi, brez navedb dodatnih okoliščih, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - pravno relevantna dejstva
S spornim dokazom toženka ni dokazovala pravno relevantnega dejstva, zato sodišču prve stopnje tega dokaza ni bilo potrebno izvesti. Zgolj trditev in dokazovanje toženke, da ogled na določen dan v juliju 2018 ni bil mogoč, ne omogoča prepričljivega zaključka o protipravnem ravnanju tožnice.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 45, 51.
povišanje nagrade - inflacija - odmera nagrade izvedenca
51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih sodišče ne more uporabiti tako, da bi celotno nagrado sodni izvedenki enostavno povišalo za 17,7 %, kot je zahtevala. izvedenka. 51. člen Pravilnika daje splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru, da s spremembo Pravilnika zviša posamezne postavke nagrad sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem, za kar ima izrecno zakonsko pooblastilo v četrtem odstavku 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073359
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 181, 181/1-1, 451, 451/1, 465, 466, 466/1, 468, 468/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - pravna opredelitev dejanja - razlog smotrnosti
Zmotno je stališče sodnika za mladoletnike, da dopolnjena mladoletnikova starost osemnajstih let, vpliva na smotrnost kazenskega postopka, saj se lahko v skladu s prvim odstavkom 451. člena ZKP postopek proti mladoletnikom vodi proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let.
Ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ki konkretizirajo bodisi večkratna, načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje skupaj z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje izvrševanja očitanih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje, načrt, priprava na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, zakonski znak „ukvarjanje“ v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka proti mladoletniku ni ustrezno konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhaja, da se mladoletniku očita prevoz tujcev po ozemlju RS z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali drugega, zaradi česar sodišče druge stopnje zaključuje, da dejanje, ki ga je mladoletnik osumljen, ni kaznivo dejanje.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - pravica do posesti - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Utemeljena so pritožbena zatrjevanja, da prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko pravno razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
Za obstoj tega kaznivega dejanja goljufije mora tako upravičeni tožilec med drugim izkazati tudi, kakšna škoda naj bi nastala oškodovancu, kakšno ter kolikšno protipravno premoženjsko korist naj bi storilec pridobil, ali jo je pridobil zase ali za koga drugega.
Ker je obstoj utemeljenega suma mogoče ugotavljati le v primeru, če je obtožni akt sklepčen, v obravnavani zadevi pa vložena obtožna predloga glede na prej pojasnjeno nista bila sklepčna, se je sodišče prve stopnje neutemeljeno ukvarjalo z obstojem utemeljenega suma, da je ustni fiducirani dogovor med oškodovancem in obdolžencem ter obdolženo pravo osebo dejansko bil sklenjen.
OZ člen 247. ZVKSES člen 8, 8/6, 8/7, 13, 13/3, 15, 15/2.
prodaja stanovanja - zamuda z izročitvijo stanovanja - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - dogovor o predčasnem plačilu kupnine - prevzem nepremičnine - zadržanje dela kupnine - stvarne napake - normalna raba stanovanja - zamakanje
Pri pojmu normalne, običajne uporabe stanovanja gre za pravni pojem. Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod ta pravni pojem pomeni pravno sklepanje. Ocena, ali gre za napako, ki ovira normalno uporabo stanovanja, je stvar pravne presoje sodišča.
Pritožbenega očitka o zamudi s plačilom ni mogoče sprejeti. Dokler stanovanje ni imelo vseh pogodbeno dogovorjenih lastnosti, potrebnih za normalno rabo, ga tožeča stranka ni bila dolžna prevzeti in zato tudi s plačilom kupnine ni mogla biti v zamudi.
seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - končanje izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršilnega postopka - neuspešna izvršba
Sedmi odstavek 31. člena ZIZ, ki določa potek in vsebino naroka, le določa, da na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, torej o njegovem premoženjskem stanju, na predlog upnika pa lahko zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb ali organov zahteva posredovanje podatkov. Glede na navedeno in ker ZIZ ne določa kakršnokoli nadaljnjo obvezno procesno aktivnost strank in sodišča potem, ko je narok opravljen oziroma kasneje, tudi v primeru, če se upnik naroka za ugotovitev dolžnikovega premoženja ne udeleži, se izvršilni postopek v zvezi s predlogom za ugotovitev seznama dolžnikovega premoženja konča. Razlog končanja je neuspešna izvršba in neaktivnost upnika, posebnega sklepa o ustavitvi pa ZIZ ne v 31. členu ne v drugi določbi ne zahteva.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076450
ZIKS-1 člen 12, 12/7, 12/9.
vikend zapor - zahteva za sodno varstvo - alternativna izvršitev kazni zapora
Zloraba svobodnejšega načina prestajanja kazni zapora v smislu zlorabe prepovedanih drog oziroma težave obsojenca z odvisnostjo, niso razlogi, ki jih sedmi odstavek 12. člena ZIKS-1 našteva kot razloge zaradi katerih lahko direktor zavoda sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Povedano drugače, odločitev sodišča, da mora obsojenec preostanek kazni zapora prestati v zavodu, lahko temelji le na ugotovitvi, da je izpolnjen kateri izmed taksativno naštetih razlogov iz sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 in ne na podlagi ugotovitve kakšnih drugih ravnanj obsojenca, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da ni več toliko osebnostno urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanje kazni ob koncu tedna ne bo zlorabil, kar je sicer res pogoj iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1 za ugoditev takšnemu predlogu.
V obravnavani zadevi je torej za materialno pravno presojo odločilno, da zatrjevani ustni dogovor, četudi v celoti sledimo trditvam in dokazom toženca, ne more pravno učinkovati na prodajno pogodbo z dne 8. 1. 2019, ki so jo podpisali vsi pogodbeniki in v kateri ni posebne določbe o delitvi kupnine, ki ne bi bila odvisna od velikosti solastniškega deleža posameznega solastnika.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - sprememba otrokovega imena in priimka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so nosilni razlogi za spremembo priimka mld. A. A. zlasti razlogi praktične narave, pojasnjeni v prejšnjem odstavku (poenostavljeno urejanje zadev v ustanovah, olajšani prehodi državne meje). Že ti zadoščajo za ugoditev predlogu.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - neplačilo predujma - dokaz z zaslišanjem prič - gradbena in podjemna pogodba
Skladno z ZPP mora pravdna stranka predložiti predujem za izvedbo dokaza, sicer se dokaz ne izvede, in sodišče je tisto, ki izvaja dokaze (op. tudi dokaz z izvedencem). Zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko seznanjati o možnostih, ki jih ima pri izvajanju dokaza z izvedencem. Gradbena pogodba je v OZ obravnavana kot posebna vrsta podjemne pogodbe, zato so bistvene značilnosti obeh pogodb identične. Upoštevaje konkretne okoliščine primera tudi pritožbeno sodišče ni našlo nobene relevantne povezave med omenjeno zmotno uporabo materialnega prava in zakonitostjo ter pravilnostjo končne odločitve. Zaradi ocene vrednosti izjave priče in njene zanesljivosti se pričo vedno vpraša, od kod ve to, o čemer priča (drugi odstavek 239. člen ZPP). Pravilna dokazna ocena pričanja se mora osredotočiti predvsem na dele izpovedbe, v katerih priča izpoveduje o dejstvih, ki jih je zaznala na podlagi svojega neposrednega zaznavanja. Pričanje o dejstvih, o katerih so pričo seznanile druge osebe, ki so bile prav tako zaslišane pred sodiščem, preprosto nima zadostne dokazne teže oziroma v konkretnem primeru ne vzbuja dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje.