ZPP člen 214, 214/2, 316. ZVPot člen 52, 52/4. OZ člen 9, 239, 239/1.
prodaja na obroke - izpolnitveni zahtevek - odstop od pogodbe
Sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je mogoče izdati le ob izrecnem pripoznanju tožbenega zahtevka, ne pa tudi v primeru, ko je tožena stranka pasivna. Sankcija za primer pasivnosti stranke v pravdnem postopku je, da se štejejo trditve nasprotne stranke za priznane (drugi odstavek 214. člen ZPP).
Tožeča stranka od s tožencem sklenjenih pogodb o plačilu že dobavljenega blaga na obroke ni odstopila, temveč zahteva izpolnitev sklenjenih pogodb. Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve ni 52. člen ZVPot, pač pa sta to sklenjeni pogodbi in določila OZ o dolžnosti izpolnitve obveznosti – 9. člen in prvi odstavek 239. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024038
ZPP člen 343, 343/4, 351, 406, 406/2, 413. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/3.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - zavrženje pritožbe - odmera pravdnih stroškov - stroški postopka v družinskih sporih
Verjetnost terjatve je prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bo sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen, pravnomočna, tožnik nima (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sta bila zavrnjena njegova predloga za izdajo začasne odredbe. Iz predloga za izdajo začasne odredbe tudi izhaja, da naj bi začasna odredba veljala do pravnomočnosti pravdnega postopka, ki je že pravnomočno končan, zato po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, tožnik ne more več uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je v postopkih iz razmerij med starši in otroki izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otroka.
stečajni postopek - izločitev sodnika - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika
Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
SPZ člen 43, 43/3, 44, 44/2, 105, 105/1. ZZK-1 člen 8, 8/1. SZ-1 člen 7, 7/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - garaža - posamezni del stavbe - pogoji za priposestvovanje - dobra vera priposestvovalca - veljaven pravni naslov - desetletna priposestvovalna doba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - dobroverni pridobitelj
Tožnik zatrjuje, da je priposestvoval eno od garaž v stanovanjski hiši toženk. Če naj bi torej tožnik na ta način pridobil lastninsko pravico na delu tuje nepremičnine, kot je določeno v tretjem odstavku 43. člena SPZ, potem ne more hkrati na isti dejanski in pravni podlagi terjati zase še solastninskega deleža na isti nepremičnini kot celoti. Idealnega deleža na nepremičnini ni mogoče priposestvovati. Res je, da lastniku posameznega dela zgradbe po prvem odstavku 105. člena SPZ pripada tudi solastnina skupnih delov, vključno z zemljiščem, na katerem stoji zgradba. To pa ne pomeni, da si tožnik lahko lasti zahtevani idealni delež na celotni parceli toženk. Sicer pa v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena etažna lastnina na stavbi, niti ni bilo določeno pripadajoče zemljišče.
Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/4. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 39/1. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 10.
nacionalizirano zemljišče - pravica uživanja - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravic uporabe - darilna pogodba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - poizvedovalna dolžnost
Leta 1968 je bil sprejet Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja. Zemljišča, ki so bila nacionalizirana že leta 1958 z ZNNZGZ, s tem zakonom niso bila nacionalizirana, ker so že bila družbena lastnina, zanje pa je veljal pravni režim, kot ga je določil ta zakon, torej zakon iz leta 1968. S četrtim odstavkom 5. člena je ta zakon izenačil pravni položaj prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so bila nacionalizirana do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZNNZGZ), s tistimi, na katere so prejšnji lastniki do uveljavitve tega zakona prenesli pravico uporabe ali prednostno pravico uporabe. Ta zakon je torej štel, da so prejšnji lastniki s pravnim poslom, sklenjenim pred uveljavitvijo tega zakona, prenesli pravico uporabe, čeprav je ZNNZGZ to pravico imenoval "pravica brezplačnega uživanja". Nadaljnji zakoni v to pravico niso posegli, vsi so govorili le o pravici uporabe kot o pravici nacionaliziranih zemljiščih.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00024844
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 12a, 12a/3. ZBPP člen 14, 14/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - premoženjsko stanje prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - dokazno breme
Prosilec za oprostitev plačila sodne takse (oziroma dodelitve redne brezplačne pravne pomoči) je tisti, na katerem leži breme, da izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nezmožnosti razpolaganja s premoženjem ni zakrivil sam oziroma kdo izmed njegovih družinskih članov.
škodni dogodek - leasing - leasing avtomobila - pravni interes - aktivna legitimacija - ekonomski lastnik
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari.
nesreča na smučišču - pravila FIS - otrok kot oškodovanec - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je moralo odgovoriti na vprašanje, ali je podana odgovornost toženke zaradi tega, ker je kršila 2. FIS pravilo, ki smučarju zapoveduje, da ne sme voziti na pamet, ampak da mora hitrost prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih, ter 3. FIS pravilo, ki hitrejšemu smučarju zapoveduje smučanje na način, da ne ogroža smučarjev pred seboj, ali pa je za nesrečo odgovoren tožnik sam, ker ni upošteval 5. FIS pravila, ki smučarju zapoveduje varno vključevanje na smučarsko progo.
OZ-UPB1 člen 349, 349/1, 480,480/1. ZPP-UPB3 člen 214, 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zahtevek za znižanje cene - izvenpravdno izvedensko mnenje - sklep o imenovanju izvedenca - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - 3-letni zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote - prevara prodajalca - enoletni prekluzivni rok
Enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ je potekel v času, ko je tožeča stranka napako aktivno odpravljala in je tožena stranka torej upravičeno pričakovala, da bo le-ta odpravljena, oziroma da bo njen ugovor rešen brez pravde. V takem primeru bi ob strogem upoštevanju zakonskega prekluzivnega roka tožena stranka svoje pravice izgubila, še preden jih je sploh imela možnost uveljaviti. To pa bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim kupec v primeru prodajalčevega zavajanja (prevare) ohrani svoje pravice iz naslova napak prodane stvari tudi po poteku zakonskega prekluzivnega roka.
sporazum etažnih lastnikov - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižni postopek - uničenje - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje etažne lastnine - poočitev - listine, ki so podlaga za vpis
Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka.
Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost premikajočih motornih vozil - izključna krivda imetnika motornega vozila - oprostitev odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega
Odškodninsko odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila ureja določba 154. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na podlagi citirane določbe objektivna odgovornost imetnika motornih vozil ne preneha, je pa izključna krivda kriterij za oprostitev odškodninske odgovornosti. Izključno krivdo mora zatrjevati in dokazovati stranka, ki se nanjo sklicuje.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - nesklepčnost - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Po izbrisu tožeče stranke P. d. o. o. po zaključku stečajnega postopka iz sodnega registra na aktivni strani ni več stranke postopka - tožnika. To predstavlja takšno neodpravljivo procesno oviro, ki onemogoča vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka (neobstoječa pravna oseba namreč ne more biti stranka postopka, zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka pa tudi ni njenih pravnih naslednikov). Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022533
ZPP člen 318, 318/3. SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3.
zavrnilna zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - nesklepčnost tožbe - poziv na odpravo nesklepčnosti - tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu
Tožnika bi morala, če sta želela odpovedati najemno razmerje pred potekom roka, postaviti zahtevek na odpoved najemnega razmerja po (točno določeni) najemni pogodbi, za (točno opredeljeno) stanovanje, ob čemer bi morala izkazati pogoje iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1, na kar bi šele sledil izpraznitveni zahtevek.
ZPP člen 110, 110/4, 270, 270/1, 365, 365/3. OZ člen 131.
izvedba dokaza z izvedencem - rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - posebna pritožba - zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu - brezplačna pravna pomoč - odškodnina za premoženjsko škodo - zamakanje - obseg in višina škode - nedokazanost škode - načelo proste presoje dokazov - načelo prostega preudarka - sanacija - potrebni stroški - povračilo stroškov - stroški zaradi olepšave stvari - izboljšave na nepremičnini
Za sklep, s katerim je zavrnjen predlog za podaljšanje roka, zakon ne določa, da ni posebne pritožbe oziroma, da se ga sme izpodbijati le v končni odločbi, zato je pritožba zoper tak sklep dopustna. Stranka mora tak sklep izpodbijati s posebno pritožbo in ne v pritožbi zoper končno odločbo.
Upoštevaje kar sedemkratno podaljšanje roka za plačilo predujma za skupaj leto in pol ter dejstvo, da so bile tožnice v tem postopku vseskozi zastopane po kvalificiranem pooblaščencu, ni mogoče pritrditi pritožbenemu argumentu, da bi sodišče prve stopnje moralo še osmič dovoliti podaljšanje roka in jih v obrazložitvi sklepa poučiti o možnosti vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov predujma. Na nevednost glede možnosti uveljavljanja brezplačne pravne pomoči bi se tožnice lahko kvečjemu sklicevale v primeru, če v postopku ne bi bile deležne kvalificiranega zastopanja.
Sodišče je navedlo sprejemljive razloge, zakaj tožnicam ni priznalo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jim je nastala zaradi zamakanja iz toženkine kopalnice. Ne gre le za to, da tožnice niso založile predujma za izvedenca gradbene stroke. Neuspeh tožnic z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode gre pripisati tudi dodatnim okoliščinam, in sicer premalo konkretiziranim trditvam o višini nastale škode, neprepričljivosti ostalih izvedenih dokazov, nepredložitvi dodatnih dokazov ter nenazadnje konkretiziranim ugovorom toženke glede neizkazane višine škode.
soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - podatki o prometu na transakcijskem računu
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju, prilivih in odlivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet. Slovensko sodišče ne more izvrševati oblasti na ozemlju tujih držav.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev stanovanja
Dolžnica predlaga, naj se stanovanje izprazni šele takrat, ko bo prodano, s čimer smiselno predlaga podaljšanje roka za izpraznitev stanovanja. Ker je rok, določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, zakonsko določen, ga sodišče ne more podaljšati.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - opustitev dolžnega ravnanja - načelo neminem laedere - padec drevesa na vozilo - upravljalec javne površine - izreden vremenski pojav
Ker je bila bukev zdravo drevo, prva toženka utemeljeno ni pričakovala njenega padca. Pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Zavedanje o tem, da obstaja nevarnost padca tudi zdravih dreves, bi lahko prva toženka pridobila šele po tem, ko bi do takšnega izrednega dogodka na tem področju že prišlo. V konkretnem primeru pa je bila padla bukev prvo drevo, ki je padlo na tem območju. Nerealistično bi bilo zato pričakovati, da bo prva toženka kot občina v danih okoliščinah v obdobju nekaj ur ugotovila obstoj nevarnosti padca sicer zdravih dreves in pravočasno zaprla vse površine, na katerih so rasla drevesa in katerih lastnica ali upravljalka je, oziroma ob vsa drevesa postavila svarilne znake. Načela neminem laedere sodišče ne more razlagati tako, da na osebe nalaga obveznosti, ki jih dejansko, tudi ob primerni skrbnosti, niso zmožne izpolniti. Tveganje za škodo, ki je posledica izrednih, objektivno nepredvidljivih dogodkov, po naravi stvari nosi vsak posameznik sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00025402
ZPP člen 122, 224.
nezakonito ravnanje sodišča - zapuščinska obravnava - zapisnik o obravnavi - možnost sodelovanja v postopku - dokazna moč javne listine - video nadzor
Utemeljeno in razumno je pričakovanje, da sodišče kot državni organ razpolaga s podatki, ki mu omogočajo spremljanje dogajanja na sodišču, med drugim tudi v natančnem kronološkem smislu. Ker je pritožnik izkazal, da obstaja časovni zamik med uro videonadzornega sistema in dejansko uro, je pri pritožbenem sodišču vzbudil dvom v resničnost vsebine zapisnika v tem delu. Pritožnik je storil vse, kar je od njega razumno pričakovati, da bi svoje pritožbene trditve dokazal, pa tega zaradi razlogov na strani Okrajnega sodišča v Trebnjem ni mogel, obenem pa so imele vse dedinje možnost, da se v primeru nestrinjanja s pritožbo do trditev opredelijo in zavarujejo svoje pravice.
ZPP člen 108, 286. OZ člen 243, 243/1, 243/3, 381, 417.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - cesija terjatve - pozitivni pogodbeni interes - prepoved anatocizma - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - nepopolna tožba - prekluzija trditev in dokazov
Predmet tožbenega zahtevka ni škoda, ki je nastala tožniku, ampak tožnik od toženca uveljavlja terjatev, ki je bila s cesijo prenesena nanj. Vsebina terjatve se s cesijo ne spremeni. Cesionar v celoti vstopi v pravni položaj, ki ga je ime pred cesijo cedent.
Pri odškodnini zaradi kršitve leasing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost predmeta leasinga, temveč ali je leasingodajalec pri njegovi prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Ustrezna skrbnost leasingodajalca pri prodaji ne obsega tudi oglaševanja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00023525
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - kršitev osebnostnih pravic - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - nekonkretizirane navedbe - nekonkretizirani pritožbeni razlogi - zadostna obrazložitev
Tožeča stranka ni podala konkretiziranega nezakonitega ravnanja tožene stranke, vzročne zveze in tudi ne škode na strani tožeče stranke, zato ni podana nobena od predpostavk za odškodninsko odgovornost.