stečajni postopek - izločitev sodnika - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika
Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo
Ob dejstvu, da je bilo med drugim ugotovljeno, da so bila okna v hiši zatemnjena, zaznaval pa se je tudi močan vonj po konoplji, poraba električne energije pa se je enormno povečala, saj je za več kot dvakrat presegala povprečje slovenskega odjemalca, kar nikakor ni mogoče pripisati le uporabi klimatskih naprav, ki bi jih naj v poletnih mesecih uporabljala obdolženca, kot skuša to prikazati pritožnik, pritožba s prikazovanjem, da za izdajo odredbe ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi česar je le-ta nezakonita, nikakor ne more prepričati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024038
ZPP člen 343, 343/4, 351, 406, 406/2, 413. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/3.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - zavrženje pritožbe - odmera pravdnih stroškov - stroški postopka v družinskih sporih
Verjetnost terjatve je prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bo sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen, pravnomočna, tožnik nima (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sta bila zavrnjena njegova predloga za izdajo začasne odredbe. Iz predloga za izdajo začasne odredbe tudi izhaja, da naj bi začasna odredba veljala do pravnomočnosti pravdnega postopka, ki je že pravnomočno končan, zato po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, tožnik ne more več uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je v postopkih iz razmerij med starši in otroki izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otroka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - napačno odmerjena taksa - litispendenca
Kdor vloži pritožbo, mora plačati sodno takso. Litispendenca glede plačila sodne takse v pritožbenem postopku ni pomembna; litispendenca pomeni le, da se v isti zadevi vodi še en postopek. V pritožbenem postopku se to lahko uveljavlja kot pritožbeni razlog. Da pa se sploh lahko vodi pritožbeni postopek, mora pritožnica vseeno plačati sodno takso.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva - nepristranskost izvedenca - procesna skrbnost stranke v postopku
Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi tožeča stranka (oziroma njen pooblaščenec, ki jo je zastopal tudi v citirani kazenski zadevi), lahko ob ustrezni procesni skrbnosti – taki, ki jo je izkazala v kazenski zadevi, za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca s toženo stranko izvedela že v pravdnem postopku in ga v njem tudi uveljavljala, česar po svoji krivdi ni storila.
prometna nezgoda - odgovornost uporabnika motornega vozila - soprispevek sopotnika - nepremoženjska škoda
Nedvomno sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika motorista, udeleženega v prometni nezgodi, ki je bil hkrati povzročitelj le-te. Tudi ni izkazano, da bi sopotnik vedel, da namerava voznik motorja voziti prehitro, na njegovo prehitro vožnjo pa kot sopotnik ni imel vpliva.
Iz razlogov vztrajnega vlaganja pritožb v predmetni zadevi in dejstva, da toženec v pravdi nastopa sam, pritožbeno sodišče vseeno na tem mestu še enkrat ponavlja, da je pritožba v skladu s prvim odstavkom 333. člena in prvim odstavkom 363. člena dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje; da zoper odločbe pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena; da je sodba sodišča prve stopnje postala po (prvi in še dovoljeni) pritožbi toženca z izdajo zgoraj omenjene sodbe Višjega sodišča v Celju pravnomočna in da je ni mogoče več (uspešno) izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, to je s pritožbami. O pravnomočno razsojenih zadevah tudi ni mogoče ponovno odločati.
Začasni skrbnik zapuščine svoje delo opravljal vestno in v interesu vseh dedičev ter nepristransko, s premoženjem ravna gospodarno, vestno in razumno, zaradi česar ni razlogov za njegovo razrešitev.
V zvezi z ugovorom, da začasni skrbnik zapuščine pošilja pozive med sodnimi počitnicami, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se tudi sodne pošiljke lahko vročajo med sodnimi počitnicami, le roki za pravna sredstva ne tečejo v času sodnih počitnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022534
ZZZDR člen 106, 106/5. URS člen 22.
določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - varstvo otrokovih koristi - stiki v korist otroka - imenovanje izvedenca - pravica do sodelovanja v postopku
Odločitev o stikih zajema tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti, če je to posledica ravnanja drugega izmed staršev, saj mora drugi roditelj z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da ukinitev stikov dečku ne bi bila v korist. Po drugi strani pa režim stikov, določen v izpodbijanem sklepu, lahko pripelje do ravno takega rezultata. Ob dejstvu, da se stiki niso izvrševali že dve leti in sta deček in oče odtujena, je kot na dlani zaključek, da bosta za ponovno vzpostavitev stikov potrebovala (strokovno) pomoč. Za odločitev o tem, kakšen režim stikov (če sploh, saj jih CSD npr. odsvetuje) je v otrokovo korist, je prav tako potrebno strokovno znanje izvedenca ustrezne stroke. Ker ga prvostopenjsko sodišče ni postavilo, kljub temu, da sta udeleženca v postopku to predlagala, prav tako tudi CSD (v obravnavanem primeru CSD ni podal strukturiranega poročila, pač pa je predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke zaradi zapletenosti in kompleksnosti primera), je kršilo pravico nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
OZ člen 490, 490/3, 490/4, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6.
odgovornost za pravne napake - izguba pravice - izguba pravice iz pravne napake - prekluzivni rok - začetek teka roka - sklenitev zavezovalnega posla - publicitetni učinek - sankcije za pravne napake - odškodninski zahtevek - pravica do povračila škode - neposredna škoda - zahtevek za vrnitev kupnine - zahtevek za znižanje kupnine
Sodišče prve stopnje je jasno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake tožnice začel teči 20. 8. 2015, ker je bila tožnica že tedaj, to je ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, z obstojem pravne napake seznanjena. Ugotovitev, da se je tožnica z obstojem zemljiškega dolga seznanila že 22. 10. 2013 (zaradi pozitivnega publicitetnega učinka, 6. člen ZZK-1), ko je bil vpisan v zemljiško knjigo, ni v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za uveljavljanje pravnih napak. Pred sklenitvijo pravnega posla namreč rok za uveljavljanje pravne napake na stvari, četudi je bila tožnica z obstojem pravne napake že pred tem seznanjena, še ni tekel, česar sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je namreč izrecno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake začel teči 20. 8. 2015 in se je iztekel 20. 8. 2016.
ZGD-1 člen 106, 106/1, 111, 111/1, 135, 135/1, 135/2.
komanditna družba - odpoved družbene pogodbe - izstop družbenika
Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe) njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.
višina nepremoženjske škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - brazgotine - valorizacija že plačanega dela odškodnine - metoda valorizacije
Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja.
OZ člen 167, 168, 174, 179, 299, 299/2. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
Za presojo trditev o neustreznosti (s strani sodišča prve stopnje) prisojene odškodnine je poleg (ne)primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.
Glede okoliščine, da je bil tožnik vsaj 22x na RTG slikanju in 3x na CT preiskavi, je izvedenec poudaril, da je takšno sevanje organizmu škodljivo, in hkrati opozoril na morebiten razvoj karcinoma ter vpliv na spolne celice. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da teh ugotovitev izvedenca v okviru nevšečnosti med zdravljenjem ne bi smelo upoštevati, češ da naj bi bile posledice zgolj hipotetične, da se do sedaj pri tožniku niso pokazale in da ni izkazano, da se kdaj bodo. Temu pritožbenemu navajanju ni moč pritrditi. Za upoštevanje omenjenih okoliščin v okviru nevšečnosti ni potrebno, da bi škoda že nastala, ampak zadostuje (s strani izvedenca potrjena) možnost nastanka bodoče (dodatne) škode na zdravju oškodovanca.
O škodi, ki zapade do konca glavne obravnave, je treba odločiti kot o navadni škodi.
Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru tožena stranka), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.
Upravnik ima namreč aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad v primeru, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Povedano drugače, upravnik (po materialnem pravu) ni upravičen zahtevati vplačil v rezervni sklad v svojem imenu in na svoj račun, saj so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena Stvarnopravnega zakonika), zato so le etažni lastniki materialnopravni upravičenci za izterjavo vplačil v rezervni sklad.
ZPP člen 102, 102/1, 102/3, 152, 153, 153/1, 213, 213/2, 244, 244/1, 249, 249/1, 255, 270, 270/3, 343, 343/4, 366a, 366a/2, 366a/2-10. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 49, 49/3, 49/4, 51, 51/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53, 53/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - potrebnost stroškov za pravdo - sklep o določitvi izvedenca - nedovoljena pritožba - zavlačevanje postopka - razlog za preložitev naroka - dokazovanje z izvedencem - uporabnost izvedenskega mnenja - pristranskost izvedenca
Ker drugi tožnik, ki ga je sodišče moralo zaslišati v dokaznem postopku, sicer razume slovenski jezik, a ga ne govori, je bilo tolmačenje vsekakor potrebno. Sodnik vodi glavno obravnavo, ni pa dolžan in niti ne sme sam prevajati, četudi morda obvlada tuj jezik, ki ga v postopku uporablja stranka ali drug udeleženec.
Tožniki se ne morejo uspešno upirati odmeri izvedenine s sklicevanjem na izvedenčevo pristranskost, saj bi lahko zahtevali izločitev izvedenca.
ZPP člen 108, 286. OZ člen 243, 243/1, 243/3, 381, 417.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - cesija terjatve - pozitivni pogodbeni interes - prepoved anatocizma - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - nepopolna tožba - prekluzija trditev in dokazov
Predmet tožbenega zahtevka ni škoda, ki je nastala tožniku, ampak tožnik od toženca uveljavlja terjatev, ki je bila s cesijo prenesena nanj. Vsebina terjatve se s cesijo ne spremeni. Cesionar v celoti vstopi v pravni položaj, ki ga je ime pred cesijo cedent.
Pri odškodnini zaradi kršitve leasing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost predmeta leasinga, temveč ali je leasingodajalec pri njegovi prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Ustrezna skrbnost leasingodajalca pri prodaji ne obsega tudi oglaševanja v tujini.
OZ-UPB1 člen 349, 349/1, 480,480/1. ZPP-UPB3 člen 214, 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zahtevek za znižanje cene - izvenpravdno izvedensko mnenje - sklep o imenovanju izvedenca - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - 3-letni zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote - prevara prodajalca - enoletni prekluzivni rok
Enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ je potekel v času, ko je tožeča stranka napako aktivno odpravljala in je tožena stranka torej upravičeno pričakovala, da bo le-ta odpravljena, oziroma da bo njen ugovor rešen brez pravde. V takem primeru bi ob strogem upoštevanju zakonskega prekluzivnega roka tožena stranka svoje pravice izgubila, še preden jih je sploh imela možnost uveljaviti. To pa bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim kupec v primeru prodajalčevega zavajanja (prevare) ohrani svoje pravice iz naslova napak prodane stvari tudi po poteku zakonskega prekluzivnega roka.
sporazum etažnih lastnikov - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižni postopek - uničenje - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje etažne lastnine - poočitev - listine, ki so podlaga za vpis
Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka.
Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.
osebni stečaj - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - ustavitev izvršbe - odpust obveznosti - stečajna masa - ločitvena pravica - unovčenje stečajne mase - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - preuranjen sklep - načelo koncentracije postopka - objava na portalu AJPES - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka
Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi.
Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo določbe 280. člena ZFPPIPP.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prepozna pritožba - nepravdni postopek - pravni interes prizadetega - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval
Stališče sodišča prve stopnje, po katerem rok iz 2. odstavka 30. člena ZNP za udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, pa misli, da je z odločbo prizadet njegov interes, začne teči takrat kot udeležencu, ki je sodeloval v postopku, pa mu je bila odločba nazadnje vročena, pri čemer to velja tudi za roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, je prestrogo in je napačno.