tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - prilastitveni namen - naklep - zavest o protipravnosti
Bistveno za presojo, ali je obdolženka storila predmetno kaznivo dejanje je ugotovitev, ali se je obdolženka zavedala protipravnosti svojega ravnanja in je imela namen trajne prilastitve tuje premične stvari.
ogrožanje življenja s samomorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Glede na to, da je izvedenka ocenila, da je samomorilno vedenje realno mogoče, pri čemer je minulo samomorilno vedenje pripisala blodnjavemu doživljanju zadržane, sodišče prve stopnje upravičeno ni verjelo zadržani, da je z grožnjami po skoku skozi okno in kasneje poškodovanjem z nožem poskušala le prestrašiti moža.
kršitev predkupne pravice solastnika - prodaja kmetijskega zemljišča - obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji
Solastnik ima tako tudi po ZKZ absolutno prednost pred ostalimi ponudniki, seveda pa se mora držati postopkovnih zahtev zakona, torej mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno na upravni enoti na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ. Zato ni mogoče pritrditi pravnemu naziranju tožeče stranke v njeni pritožbi, da je treba solastnika o prodaji obvestiti še individualno, saj zaradi specialnosti ZKZ zadošča objava ponudbe pri upravni enoti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da se v spornem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi bil zmožen za delo skladno z odločbo ZPIZ, temveč je bil tudi v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.
Zgolj navedba, da je obdolženi pri izvajanju posla oziroma pogodbe plačilo obljubljal, česar pa ni izpolnil, je premalo za opis zakonskega znaka preslepitve.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka
Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
OZ člen 115, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 328, 328/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-7, 23, 23/1, 28, 34, 34/2.
gradbena pogodba - ključ v roke - dejanska količina potrebnih del - nujna nepredvidena dela - manjša količina - sprememba dogovora o ceni del - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - izvedenec kot informativni dokaz - popravni sklep - očitna pisna napaka - uzance
Ne sprememba količin ne vrsta del ne pomeni nekaj drugega kot je bilo dogovorjeno; če je pogodbena obveznost tožeče stranke ostala enaka in je bila tožeča stranka enako pogodbeno obveznost dolžna izvesti tudi po spremembi projekta, ni mogoče govoriti, da se je njena pogodbena obveznost spremenila. Vsebina pogodbene obveznosti je za tožečo stranko ostala enaka, spremenila se je le količina izvedenih del. Kadar je cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke", se cena ne bo spremenila (znižala), četudi je moral izvajalec izvesti manjšo količino (pogodbeno dogovorjenih) del, kot je bilo predvideno s pogodbo.
žaljiva obdolžitev - znaki kaznivega dejanja - negativna vrednostna sodba - čast in dobro ime
Če je trditev posredovana le oškodovancu, do izvršitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ne more priti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve je tako podano le, če za storilčevo trditev izve še kdo tretji oziroma če je trditev posredovana tretji osebi ali javnosti ter ti zanjo zvedo oziroma da je dana v prisotnosti tretje osebe, ki izjavo razume. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve za razliko od kaznivega dejanja razžalitve namreč varuje predvsem dobro ime kot objektivno komponento časti, ki se kaže kot ugled posameznika v družbi. Obdolženkine inkriminirane besede pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne vsebujejo žaljivih vrednostnih sodb zasebnih tožilcev, ki bi morebiti narekovale uporabo pravne opredelitve za kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1.
Pritožnik konkretnih trditev v zvezi s plačili, ki bi presegala plačila, ki jih je tožnica v tožbi že upoštevala in ki bi se nanašala na terjatev iz tega postopka, ni dal. Ker je tožnica prerekala plačila v večjem obsegu, je bilo na pritožniku trditveno breme, da natančno pojasni in navede plačila, ki jih je opravil, tj. kdaj, koliko in katero obveznost je plačal, pa tožnica tega v tožbi ni upoštevala. Tega bremena pritožnik ni zmogel (212. člen ZPP), zato bi sodišče storilo relativno bistveno kršitev pravil postopka, če bi izvedlo predlagani t.i. poizvedovalni dokaz (pridobitev podatkov o prometu na tožničinem transakcijskem računu za dobo treh let).
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37. OZ člen 179.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na okrušenih in mokrih stopnicah - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da velikost predmetnega odkruška znaša le 2 x 5 cm, pri čemer slednji v globino meri le 3 mm, sodišče druge stopnje zaključuje, da stopnica na delu, kjer je tožnik padel še ustreza standardu normalne pohodne površine, saj poškodovani del ni bistveno odstopal od preostale pohodne površine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022439
URS člen 29, 33. KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 17, 17/1, 386.
protispisnost - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - poškodovanje tuje stvari - pravica do zasebne lastnine
Pritožnica tako imenovano protispisnost, pri kateri gre le za razhajanje med vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopkih, kot je povzeto v razlogih sodbe, in njihovo dejansko vsebino, zamenjuje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je predmet posebej uveljavljanega izpodbojnega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To ni isto, kajti v prvem primeru je dokazna ocena zaradi neavtentične vsebine dokazov sploh onemogočena, v drugem je mogoča, vendar je logično in izkustveno zmotna ali vsaj dvomljiva. Z vidika uresničenosti znakov obravnavanega kaznivega dejanja, višina škode ni odločilna, je pa odločilna z vidika teže dejanja, ki določa izbor in odmero kazenske sankcije. Če je torej zatrjevana, mora biti tudi dokazana.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hudodelska združba - izrek zaporne kazni - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kaznivega dejanja - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzema predmetov
Glede denarne kazni se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da obdolženčeve premoženjske razmere niso ugodne, vendar te ne določajo njene višine. Določata jo teža dejanja in storilčeva krivda (prvi odstavek 49. člena KZ-1), ki sta bili po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljeni, obdolženčeve premoženjske razmere pa so bile po razumljivih razlogih sodbe upoštevane pri določeni višini posameznega dnevnega zneska.
ZFPPIPP člen 61, 61/6, 375, 375/2, 376/1, 376/1-1, 376/1-2.
konec stečajnega postopka - končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - dolžnosti stečajnega upravitelja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Večina pritožbenih navedb je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa o končanju stečajnega postopka.
Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da upravitelj ni izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin. Vprašanje, ali je izvedel prav vsa dejanja (katera konkretno, pritožba niti ne navaja), ne more biti razlog za očitek, da je neresnična njegova izjava, ki je bila podlaga za končanje stečajnega postopka.
Poškodbe, ki jih je po tožbenih trditvah utrpel tožnik, se uvrščajo (tudi) med srednje hude primere. Zato je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče.
kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - sostorilstvo - oprostilna sodba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Okoliščine, da je obdolženi poznal dogovor med obdolženo M. F. in J. G., bil pa je tudi prisoten pri unovčitvi čekov, ne potrjujejo, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje v sostorilstvu z M. F.
ZST-1 člen 18, 18/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
delno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - fikcija umika pritožbe - delno izpodbijanje sodbe - ugovor zoper plačilni nalog
Če bi pritožnik želel doseči nižjo taksno obveznost, bi odmerjeni taksni obveznosti moral nasprotovati z ugovorom. Samoiniciativno plačilo taksne obveznosti, manjše od odmerjene, pomeni delno plačilo taksne obveznosti. Da so posledice delnega neplačila enake pravnim posledicam neplačane sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo.
Pravočasno plačilo sodne takse je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe. Če sodna taksa za pritožbo zoper sodbo v danem roku ni plačana v celoti, ta predpostavka ni podana. Ker je način obravnavanja pritožbe predpisan, pritožbeno sodišče ne more obravnavati zgolj pritožbenih razlogov, nanašajočih se na eno od odločitev, vsebovanih v sodbi.
postopek v sporu majhne vrednosti - naročniška pogodba za mobilni telefon
Postopek v sporih majhne vrednosti.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je sodišče druge stopnje vezano, pravilno uporabilo materialno pravo, izhajajoč pri tem iz med pravdnima strankama sklenjenega pogodbenega razmerja (naročniške pogodbe in aneksa k le-tej).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1, 49, 49/1, 49/1-1. 51, 51/1, 51/1-2.
stroški dopolnitve izvedenskega mnenja
Predlagateljem velja pojasniti, da zgolj nestrinjanje z zgornjimi zaključki v dopolnitvi izvedenskega mnenja, kot jih izraža predmetna pritožba, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila nagrade ter stroškov za opravljeno dopolnilno izvedensko delo, ki se pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa tudi ne presoja vsebinsko.